Voda za žejo, vino v užitek

Ves čas se dviguje nivo gurmanske ponudbe, vedno več imamo izjemnih gostiln in restavracij in tudi pri kulturi pitja vina se nivo ves čas dviguje, za kar so zaslužne predvsem sommelierske šole. Pri Sommelier Master je vodja izobraževanj Aleksander Bohinc, sicer lastnik blagovne znamke Borbona, ki se ukvarja s kateringom in posebnimi kulinaričnimi projekti. »Veliko mi pomeni strokovno delo, kar ves čas zagovarjam in k temu stremim. Poznajo me tudi po tem, da zame ni nemogočih stvari, se pravi, beseda 'ne' pri meni ne obstaja,« pove. V mladosti se je veliko ukvarjal s športom, naredil je alpinistično šolo in osvojil Mont Blanc, igra kitaro in pozavno. A tokrat je z vinskim strokovnjakom beseda tekla o vinu, v najin kozarec pa je stekla penina iz slovenske kleti. »Mehurčki so mi zelo blizu. Ni nujno, da je samo šampanjec tisti, ki me 'sezuje', se pa to velikokrat zgodi. Da ne bom krivičen, tudi Slovenci imamo izjemne penine in škoda bi bilo, da bi se primerjali s šampanjci, saj gre v Sloveniji za drugačen terroir kot v Šampanji, zato so direktne primerjave nesmiselne. Bi pa težko rekel, da sem pristaš samo enega stila vin. Všeč so mi in rad zaužijem vsa dobra vina, ki mi v nekem trenutku najbolj prijajo.«

Vino je sveto

Po kratkem premisleku pove: »Zame je vino nekaj najbolj svetega v svetu pijač. Enako sveta je tudi voda in obe tekočini, če se lahko grobo izrazim, dajeta nam na Zemlji smisel življenja, saj vodo pijemo za žejo, izbrano vino pa nam služi za užitek. Vino je živo in se ves čas spreminja, prepleteno je z naravo in tradicijo, v katero poseže človek, ki s svojim plemenitim delom in znanjem pridela to čudežno pijačo. Ima svojo mladost, potem dozori in se na koncu stara, zelo podobno kot naše življenje, zato mi je všeč pri vinu, da ves čas govori svojo zgodbo, nenehno se spreminja, lepota človeka je, da zna razumeti njegovo sporočilnost. Obožujem stara vina; zdi se mi, da skoraj vsak enkrat pride do tega, da mu postanejo všeč stara vina, seveda tista, ki so bila že v osnovi primerna za staranje in smo jih lepo donegovali v kleti oz. primernem prostoru.«

Že kot otrok je želel postati sommelier, zdaj je nosilec več nagrad in priznanj iz sommelierstva. sedemkrat je osvojil zlato medaljo na slovenskem sommelierskem prvenstvu na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije. »Odkar se spomnim, sem pomagal v družinskem vinogradu na Dolenjskem. Vedno sem bil prisoten tudi v kleti, in če se pohecam, pridelal sem že kar nekaj letnikov, zato zelo razumem, kaj pomeni pridelati vino in spoštovati trud vinarja. Ne nazadnje sem podedoval družinsko kmetijo in še vedno pridelujem vina ter penine. Sommeliersko poslanstvo gre v prid spoštovanju vina, vinarju in družbi. Mi smo vezni člen med vinarjem in gostom, zato je prav, da smo iskreni in pošteni, saj vemo, da je v vinu resnica.«

Aleksander Bohinc in Danica Lovenjak Foto: Igor Modic

Unikatna šola Sommelier Master

Aleksander med drugim izobražuje ljudi, tečajev pa se udeležujejo tako strokovni delavci kot tudi podjetniki, zdravniki, pravniki in znane osebnosti. »Sommelier Master je šola, ki združuje najboljše svetovne prakse in znanja, ki jih mora obvladati sommelier. Osnovni nosilci šole so Majda Debevc, Špela Bohinc, Edvard Kužner in jaz, vsak izkušen na svojem področju. Poleg nas se v šoli na vseh stopnjah zvrsti še več kot dvajset izjemnih gostujočih profesorjev. Imamo edini tudi šolo žganih pijač, in to nas dela zelo drugačne od drugih. Naša šola je predana znanju, zato smo ponosni, da smo del družine Sommelier Master,« pove. »Imamo jasno določen program degustacij, zato se vina, ki so na programu, dajo v degustacijo, ne glede na to, da jih veliko kupimo, z namenom, da tečajniki dobijo tisto izkušnjo, ki jo želimo predati. To je drugačen pristop, ki ga ne izvajajo vse šole na ta način. Saj veste, najlažje je na degustacijo uvrstiti vina, ki jih dobimo, vprašanje pa je, ali smo tečajnikom predstavili primerno izkušnjo. Pri odpiranju steklenice uporabljamo ročni prtiček, kar sem doživel v marsikaterem izjemnem hotelu na svetu, uporaba ročnega prtička je osnovna doktrina, ki jo mora obvladati vsak dober natakar, kaj šele dober sommelier.«

Bogata zbirka nagrajenih vin

Vinski turizem je pri nas v vzponu, priznani vodnik Lonely Planet že dve leti zapored Vipavsko dolino uvršča na seznam priporočenih destinacij. »Končno, že vrsto let govorim, da je Vipavska dolina izjemna. Vinarji so v zadnjih desetih letih naredili velik preboj in tudi ime je internacionalno, Vipava valley spominja na ime Napa valley in druge vinske doline. Zato privoščim Vipavcem, seveda tudi Bricem in preostalim, Štajerska, Podravje, Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko so izjemna območja, da ne govorimo o Krasu in slovenski Istri. Vsa Slovenija je zanimiva in samo vprašanje časa je, kdaj se na omenjenem seznamu pojavi še katera nova slovenska vinska destinacija.«

Kateri od naših vinarjev je zanj kakovostna stalnica, me zanima. »Veliko jih je, ne bi rad omenjal samo enega, je pa res, da so Batičeva vina name vedno naredila poseben vtis in spoštovanje do te tradicije je pomembno. Vino je dovzetno za marsikaj, zato moraš vinarju zaupati, njemu lahko. In smo spet pri Vipavski dolini.«

Za marsikoga so vina investicija, podobno kot umetnine. »Tudi na tem področju se premika v Sloveniji. Preveč ne smem izdati. Imam veliko steklenic, ker sem tudi sam zbiratelj. Imam veliko vin, ki jih ni več v prodaji, težko bi omenil samo eno, v moji zbirki je veliko nagrajenih vin s svetovnih ocenjevanj. No, pred dnevi sem kupil izjemno zbirko 179 vin, in to je tisto, v čemer res uživam.« Ko ob koncu pogovora nazdraviva, vinski profesor izda še svojo misel o vinu. »Dan brez vina je kot dan brez sonca. Ta misel ponazarja, da nas vino vedno osreči, če le izberemo pravo in pijemo zmerno, ob hrani. To je tisto, kar sommelierji vedno znova poudarjamo. Kulturno uživanje vina je naša glavna naloga, poleg tega, da znamo vino priporočiti ob hrani. Bralcem priporočam, da si zraven kosila privoščijo kozarec izbranega vina.«