Vremenski pojavi: deček se poslavlja, prihaja deklica

Zadnja leta nam vreme ni posebej naklonjeno in smo pogosto bentili čezenj, a morda, poudarek je vsekakor na besedi morda, se nam obetajo v naslednjih dveh ali treh letih nekoliko boljši časi. Razlog za pogojni optimizem ni v tem, da bi se zgodil čudež in bi se ozračje Zemlje nenadoma začelo ohlajati ali da bi se morda največje onesnaževalke ozračja odločile, da bodo dejansko začele radikalno zmanjševati izpuste toplogrednih plinov, kakor so se sicer že večkrat obvezale na podnebnih sestankih, a se seveda svojih zavez bolj slabo držijo.

Razlog za optimizem tiči v tem, da se za nekaj let poslavlja znameniti El Niño, vremenski pojav v Tihem oceanu, ki je v zadnjih letih precej pripomogel k dvigu temperatur na Zemlji. Prav El Niño je, po mnenju ameriškega državnega oceanografskega im meteorološkega urada, kriv za zadnjih divjih 12 mesecev ekstremnih vročinskih valov, ki so zajeli nekatere predele Zemlje. Tudi podatki Svetovne meteorološke organizacije govorijo o tem, da je bilo preteklih 12 mesecev najbolj vročih, odkar so začeli po svetu meriti temperaturo ozračja. Če je verjeti britanski tiskovni agenciji Reuters, naj bi bil iztekajoči se El Niño peti najmočnejši, odkar so pred približno stotimi leti odkrili, za kakšen vremenski pojav pravzaprav gre.

Znižanje globalnih temperatur

El Niño (špansko deček) in La Niña (deklica) sta vremenska pojava, za katera je značilno opaznejše nihanje temperature zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Za 'dečka' je značilno, da se zaradi vetrov in drugih pojavov v vzhodnem Tihem oceanu sčasoma nabere velika gmota toplega morja na površini oceana, ki tja pride iz toplih predelov Pacifika okoli Filipinov in polinezijskih otokov. Ta velikanska gmota tople vode potem s svojo aktivnostjo vpliva na toplejše ozračje, ki ponekod na Zemlji povzroča sušno vreme, v nekaterih drugih območjih pa dež s poplavami in zemeljskimi plazovi.

El Niño naj bi torej končeval svojo misijo na Zemlji, zamenjala ga bo njegova hladnejša različica, ki so jo v Južni Ameriki, ki najbolj občuti vpliv vremenskih dogodkov v vzhodnem Tihem oceanu, poimenovali El Niña. Ameriški meteorologi so prihod 'deklice' napovedali za letošnje pozno poletje, v času, ko se bo v zahodnem Atlantskem oceanu oziroma na Karibih in jugovzhodni obali Združenih državah Amerike začela sezona orkanov.

Ena od posledic El Niña je huda suša. FOTO: Thomas Peter/Reuters

Prehod v hladnejšo fazo pomeni spremembo razporeditve padavin, poti ciklonov in znižanje globalnih temperatur, kajti gmota tople vode, ki se je lani nagnetla v bližini pacifiške obale Južne Amerike, se je dovolj ohladila. La Niña bo po mnenju meteorologov vplivala na splošni padec temperatur ozračja po svetu, najbrž v naslednjem letu ali dveh ne gre pričakovati tako rekordnih vročinskih valov, lahko pa deklica, kar je pomembno zlasti za države ob zahodnem Atlantskem oceanu, vpliva na jakost in aktivnost sezone orkanov. Zadnjikrat, ko je prevladovala, bilo je leta 2020, so v zahodnem Atlantiku zabeležili eno najaktivnejših orkanskih sezon v zgodovini meritev.

Pojava (El Niño in La Niña) je leta 1923 prvič znanstveno opisal britanski fizik Gilbert Thomas Walker, po katerem so poimenovali tudi kroženje morske vode po Pacifiku – Walkerjevo kroženje. Med El Niñom je na površju oceana mogoče videti krožne tokove, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti obalam Južne Amerike. Zato ima ta del Tihega oceana takrat toplejše in vlažnejše vreme. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60 cm višja. V času La Niñe je pojav ravno obraten, takrat v vzhodnem Pacifiku prevladujejo nižje temperature vode. El Niño prinaša topla in mokra poletja na obalah severnega Peruja in Ekvadorja. Tudi v južni Braziliji in severni Argentini spomladi in v zgodnjem poletju občutita njegov vpliv. V Čilu imajo zaradi tega mile zime z ogromnimi količinami padavin, v perujskih in bolivijskih gorah pa se prožijo številni plazovi. El Niño prinaša toplejše in bolj suho vreme na območje Amazonke, Kolumbije in Srednje Amerike.

Vpliv globalnega segrevanja

Vpliva tudi na vreme v Južni Aziji in Avstraliji, kamor prinaša bolj suho vreme, posledica tega so številni požari. Zime v Severni Ameriki so toplejše kot običajno, medtem ko je vreme v Kaliforniji in Mehiki bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Tihega oceana se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi pa s toplimi in sončnimi poletji. Zaradi El Niña so višji valovi ob obalah, kar povzroča erozijo na obalah Tihega oceana in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost orkanov na območju Atlantskega oceana. El Niño vpliva tudi na vreme v Vzhodni Afriki, vključno s Kenijo, Tanzanijo in porečjem Nila – od marca do maja je več dežja, od decembra do februarja prinaša bolj suho vreme na jug Afrike.

Grafični prikaz njegovega delovanja leta 2007; z modro so označene hladnejše vodne gmote. Foto: Wikimedia Commons - javna domena

Tople in s hranili revne vodne mase, ki jih prinaša El Niño do zahodnih obal Južne Amerike, negativno vplivajo na ribolov, s tem pa na prehransko oskrbo ljudi ob obalah vzhodnega Pacifika. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celotno globalno trgovino z morsko hrano.

Ker El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje, se meteorologi in drugi znanstveniki trudijo, da bi pojav lahko bolje razumeli in ga napovedali. Vsaj nekaj korakov k temu cilju je uspelo narediti Stephenu Zebiaku in Marku Canu. Vremenska pojava se pojavljata na vsake na vsake 3–8 let. Najbolj intenzivno v Tihem oceanu, manj intenzivno so zaznali podobno gibanje toplih morskih gmot v Atlantskem in Indijskem oceanu. Ker je El Niño običajen del Zemljinega ozračja, je povsem mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi globalno segrevanje.