Vrnitev letala smrti
Na letališču v Buenos Airesu je v soboto, 24. junija, pristalo letalo, katerega kar dvajsetdnevni polet s Floride je prek spleta in aplikacij za spremljanje letalskih poletov opazovalo na tisoče Argentincev. Komercialni polet iz Miamija traja kakšnih deset ur, a tokrat ni šlo za navadno potniško letalo, kakršna poznamo danes in so jih polne zračne poti. Letalo je bilo vrste short SC.7 skyvan, z dvema turbopropelerskima motorjema in devetnajstimi sedeži – popularno imenovano tudi leteča škatla za čevlje –, in na njem ni bilo nobenega pomembnega potnika ali dragocenega tovora.
Največ pozornosti je namreč pritegnilo letalo samo, kajti na sodišču je bilo dokazano, da so ga v temnih časih argentinske vojaške diktature med letoma 1976 in 1983 uporabljali za to, da so se znebili političnih zapornikov vojaške hunte. Enostavno so jih naložili na krov in jih med poletom zmetali v morje ali v reko Rio del Plata. To je bil zagotovo eden od vrhuncev hladnokrvnih grozodejstev, ki jih je storila vojaška hunta nad svojimi državljani oziroma političnimi nasprotniki, ki se niso strinjali z uvedbo diktature v Argentini.
296 sodnih procesov so pripravili v Argentini proti pripadnikom vojaške hunte.
Temačno obdobje
Argentinska vlada bo letalo zdaj razstavila v Muzeju spomina v nekdanji mornariški šoli v Buenos Airesu, ki je javnosti bolj znana pod imenom Esma. Prav v Esmi je bil v času vojaške diktature tajni zapor za politične nasprotnike. In od tam se je vrnilo zelo malo ljudi. Veliko več jih je bilo odpeljanih na smrtonosni polet. Argentinski Muzej spomina je pod zaščito Unesca, vsebuje pa veliko artefaktov o temačnem obdobju polpretekle zgodovine države. Obiskovalci lahko spremljajo zgodbo Azucene Villaflor, ene od žrtev diktature, ki je v iskanju odgovorov, kam je izginil njen sin Nestor Villaflor, ustanovila znano skupino Matere s trga Mayo. Te so od oblastnikov zahtevale informacije o izginulih otrocih. Azucena Villaflor je zaradi svoje vztrajnosti, odločnosti in naraščajoče popularnosti prav tako končala v Esmi. In kot ena od potnic skyvana na enem od poletov smrti.
Po vsej verjetnosti so jo vrgli prav z letala, ki se je v soboto vrnilo v Argentino. Kot so dokazali na velikih sojenjih pripadnikom vojaške hunte med letoma 2012 in 2017 (bilo je kar 296 sodnih procesov), je ustanoviteljica vplivnih Mater s trga Mayo končala s še 11 žrtvami nekje v izlivu reke Plato v Atlantski ocean. Med decembrom leta 1977 in februarjem 1978 je morje naplavilo trupla petih žensk. Villaflorjeve in še dveh članic Mater s trga Mayo ter še dveh francoskih nun, ki so pomagale pri iskanju izginulih sinov in hčera. Vseh pet trupel je hunta pokopala, ne da bi jih identificirali. To so naredili posthumno šele leta 2005.
30.000 ljudi je izginilo brez sledi v času vladavine vojaške hunte v Argentini.
Argentinska vojaška hunta je bila ena najbolj neizprosnih med diktaturami, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja vladale v številnih južnoameriških državah. Politične nasprotnike so množično zapirali in mučili, po podatkih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic, je brez sledi izginilo več kot 30.000 ljudi. In marsikateri so svojo življenjsko pot končali na poletih smrti. Tudi med že omenjenimi maratonskimi sojenji pripadnikom in sodelavcem hunte, ko so kar 29 ljudi obsodili na dosmrtno ječo, številne, skupaj kar 1115 ljudi, pa na daljše zaporne kazni, se ni razkrilo, koliko jih je končalo na poletih smrti. Po podatkih argentinske nevladne organizacije, ki se ukvarja s forenzično antropologijo, je morje naplavilo vsaj 71 ljudi, 44 na argentinske obale in 27 na obale sosednjega Urugvaja. To so bile zagotovo žrtve smrtonosnih poletov.
Tedenski poleti
Med sojenjem so nekatere priče, ki so preživele torturo vojaške diktature, pričale, da je skyvan poletel vsaj enkrat na teden. Po navadi so zapornikom rekli, da bodo izpuščeni iz zapora. Ko so jim to sporočili, so jih prisilili, da so hlinili veselje, in so morali plesati ob zvokih zelo glasne glasbe. Potem so šli vsi na nekakšno cepljenje, rekli so jim, da bodo dobili cepiva proti boleznim, a so jim v resnici vbrizgali močna pomirjevala, in ko so začela ta delovati, so jih vkrcali na letalo.
Sobotni pristanek turbopropelerskega letala iz ZDA je opazovala tudi Cecilia De Vincenti, hčerka Azucene Villaflor, ki je potem za medije, kot je poročala ameriška tiskovna agencija Associated Press, dejala, da je »za nas, družinske člane, zelo pomembno, da je letalo v Muzeju spomina, kajti tako trupla kot letalo nam lahko povedo, kaj se je dejansko dogajalo«. V veliko pomoč pri iskanju letala skyvan je bil italijanski fotograf Giancarlo Ceraudo. Čeprav se je mnogim, tudi v Argentini, zdelo iskanje teh letal, bilo jih je namreč več, brez pomena, še posebno ker trupla mnogih še niso odkrita, kaj šele identificirana. A je imel Ceraudo ves čas pripravljen zelo tehten odgovor. »Ta letala moramo najti in jih dati v muzej, saj so izjemno pomembno orodje grozljivega početja, podobno kot plinske celice v nacističnih koncentracijskih taboriščih.«
71 trupel je naplavilo na obale Argentine in Urugvaja.
Ceraudu je pomagala argentinska novinarka Miriam Lewin, ki je bila v času diktature tudi nekaj časa zaprta v zloglasni mornariški kadetnici Esmi. Kar več pilotov, ki so pilotirali smrtonosna letala, so obsodili na dolgoletne zaporne kazni, a Lewinovi in Ceraudu je uspelo iz arhivov izbrskati nekatere podatke. Tako sta že pred časom ugotovila, da se letalo, ki je imelo vojaško označbo PA-51 skyvan, nahaja v Fort Lauderdalu na Floridi in prevaža pošto med Florido in Bahami. Pri iskanju jima je pomagala tudi Mercedes Soiza Reilly, ki je bila v ekipi tožilcev na procesu proti vojaški hunti 2012–2017. Letos se je argentinska vlada na pobudo aktivistov in nevladnih združenj odločila kupiti letalo, ki je nazadnje služilo za prevoz padalcev v Arizoni. »Kakšna zgodba,« je izjavila Cecilia De Vincenti, »letalo, iz katerega so metali ljudi brez padal, je nazadnje služilo za prevoz ljudi s padali na hrbtih.«
Dolga pot
Spraviti tako staro letalo iz Arizone v Argentino ni bil mačji kašelj. Najprej se je pokvaril eden od motorjev in so ga dva tedna popravljali na Jamajki, pozneje pa je zaradi slabega vremena moralo prisilno pristati še v Boliviji. Zato je pot trajala kar dvajset dni. Sicer pa je to letalo, ki bo razstavljeno v Muzeju spomina, eno od petih, ki jih je argentinska vojaška hunta uporabljala za polete smrti. Dve sta bili uničeni med falklandsko vojno med Argentino in Veliko Britanijo leta 1982. Preostala tri so leta 1994 prodali neki zasebni družbi v Luksemburgu, ta jih je potem prodala naprej. Dve sta končali na smetišču.
