Vrtnarji, pozor! Še je čas za nekatere potaknjence
Če dobro izberemo, na gredici ali v cvetličnem lončku ne potrebujemo več kot ene okrasne rastline, pa lahko z njo ustvarimo pravi cvetoči raj. Veliko je namreč takšnih, ki jih je povsem enostavno razmnožiti s potaknjenci. Strokovnjaki svetujejo, da se tovrstnega početja lotevamo poleti ali pozno spomladi, torej v obdobju, ko rastline ne mirujejo.
V času aktivne rasti si bodo namreč veliko hitreje opomogle, pognale korenine in se razbohotile. Na srečo obstaja kar veliko okrasnih rastlin, ki se k počitku odpravijo nekoliko pozneje kot druge, in še je čas, da se lotimo vzgoje potaknjencev. Kljub temu bo treba pohiteti, saj so dnevi vedno krajši in zunanje temperature nižje, kar rastlinam sporoča, da se bliža zima.
Pri rezanju rastlin, bodisi za potaknjence bodisi pri obrezovanju, je najbolj pomembno, da se dela lotimo s čistimi in ostrimi škarjami. Za bolj nežna stebelca lahko uporabimo običajne škarje, pri močnejših in olesenelih pa raje izberemo vrtne ali nož.
Ostrina je pomembna zato, da je mesto reza čim bolj čisto in nepoškodovano, tako bo rastlina manj časa zapravila za celjenje in si bo hitreje opomogla, tudi hranil bo dobila veliko več skozi nepoškodovano ali stisnjeno steblo. Slednje se rado zgodi, ko se rezanja lotimo s prešibkimi škarjami.
Za bolj nežna stebelca lahko uporabimo običajne škarje, pri močnejših in olesenelih pa raje izberemo vrtne ali nož.
Odrežemo najlepši del
Čistoča rezila je pomembna za zdravje rastline. Če rezila pred vsakim rezom in po njem ne razkužimo, lahko namreč z ene rastline na drugo prenesemo bolezni, plesni, bakterije in druge nevšečnosti, ki bodo uničile ves naš trud.
Da bi potaknjenci zrasli v zdrave rastline, je treba premišljeno izbrati tudi del, ki ga bomo odrezali. Naj bo najlepši in na pogled najbolj zdrav. Izogibamo se steblom, na katerih opazimo posušen ali obarvan list, različne lise in podobno. Prav tako se ne obnesejo cvetoči deli, saj bo rastlina namesto za razvoj korenin energijo porabljala za obstoj cveta, če zaradi tega korenin ne bo razvila predolgo, pa se lahko zgodi, da bo steblo prej zgnilo in propadlo. Pri vzgoji potaknjencev je treba vedeti tudi to, v kakšnih razmerah (substrat, voda, svetloba) bodo najbolje uspevali, ter jim to ponuditi, vse pa je odvisno od vrste rastline.
Katere so torej tiste, ki jih jeseni lahko razmnožujemo? Vsekakor fuksije, žajbelj, pelargonije, hortenzije in verbene. Fuksije za potaknjence porežemo septembra in oktobra. Na steblu naj bodo vsaj trije pari listov, spodnji par nato odstranimo in steblo posadimo v rodovitno zemljo, najbolje mešanico šote in perlita v razmerju ena proti ena. Prvi par listov naj bo tik nad zemljo, nato potaknjence zalijemo in čez lonček poveznemo prozorno plastično vrečko, ki bo zadrževala vlago. Lonček postavimo na toplo mesto, a ne na neposredno svetlobo. Potaknjenci se bodo ukoreninili in začeli rasti čez nekaj tednov.
Za hortenzije hormon
Oktobra je prav tako še čas za potaknjence žajblja. Stebla porežemo zgodaj zjutraj, ko je v njih največ vode, kot rečeno, pa se izogibamo cvetočih. Dolga naj bodo med pet in deset centimetri, nato spodnje liste odstranimo in potaknjence posadimo v lončke s kakovostnim substratom, ki mu lahko dodamo perlit. Zalijemo ter čez lonček in rastlino poveznemo plastično vrečko. Postavimo v zaprt prostor, temperatura naj bo običajna, ne prenizka in ne previsoka, in čez približno tri tedne bi rastlina morala pognati korenine.
Postopek je povsem enak pri pelargonijah in verbenah, pri razmnoževanju hortenzij, ki imajo trša stebla, pa za hitrejši razvoj korenin uporabimo posebni hormon, ki ga kupimo v vrtnarijah in drugih specializiranih trgovinah. Nato jih posadimo v kakovosten substrat, prekrijemo z vrečko in postavimo na toplo mesto. Razmnožiti jih lahko poskusimo tudi tako, da stebla postavimo v kozarec z vodo, tega pa na okensko polico. Vodo redno menjavamo in čez približno tri ali štiri tedne naj bi se začele razvijati korenine. Nato vse skupaj presadimo v substrat.
