Vsak četrti najraje bere kriminalke, vsak 50. pa poezijo

Le nekaj dni, kratkih ali dolgih, pač kakor za koga, je minilo od letošnjega kulturnega praznika. Praznika, ki so ga tako kot številna druga dogajanja v zadnjih mesecih zaznamovale epidemiološke razmere.


Vendar pa vseeno: »Ob kulturnem prazniku si želim, da bi ljudje brali in da bi lahko objavljali svoje misli,« je bila praznična misel pisatelja Borisa Pahorja, ki je delil izkušnjo minulega leta, v katerem je področje kulture močno pretreslo.


Ameriški sociolog Eric Klinenberg, profesor na newyorški univerzi, je v knjigi Palače za ljudi javne knjižnice, ki so predvsem dostopni, odprti prostori za lokalne skupnosti, označil za ključni primer družbene infrastrukture, ki oblikuje načine, na katere posamezniki komunicirajo in vzajemno delujejo. Knjižnice kot šolski primer delovanja družbene infrastrukture lahko krpajo vrzeli v družbenem tkivu in spodbujajo razvoj družbenega kapitala; za srečo, so namignili v oceni knjige v časniku New York Times, morda ne potrebujemo nič več kot ­knjižnico ali park.
V času omejevanja javnega življenja so bile slovenske javne knjižnice ključne, pravzaprav so knjige ena od redkih kulturnih dobrin, ki so bile in so dostopne skoraj brez težav. Nobene dileme pa ni, da je tiskana knjiga še vedno na prvem mestu.


Ni pa zanemarljivo dejstvo, da so domači založniki lani ob pandemiji, zaradi katere so bile onemogočene predstavitve knjižnih novosti, zaprta vrata knjigarn in knjižnic, knjižni sejmi pa zdesetkani in preseljeni na splet, zaznali znaten in skrb vzbujajoč upad prodaje (nekaterim založnikom so se prihodki znižali kar za 90 odstotkov). Kljub temu pa slovenski založniki za letos pripravljajo kup veselih presenečenj. Vsemu hudemu navkljub!
V naši tokratni spletni anketi na www.slovenskenovice.si pa smo spraševali o odnosu do knjige. Odgovori sodelujočih v anketi so – milo rečeno – zanimivi.