Vsi imamo neverjetno moč za spremembe
Kako dolgo moramo vztrajati, da nam preidejo v navado, in zakaj?
Naši možgani za vse, kar počnemo, ustvarijo nevronske povezave; to velja tudi za spremembe, ki začnejo utrjevati naše nove navade. Ko se odločimo za spremembo, moramo obstoječe oziroma stare povezave prekiniti in ustvariti nove. To zahteva čas in ponavljanje. Pogosto se omenja, da potrebujemo 21 dni, da si oblikujemo novo navado; jaz sem tukaj zahtevnejša in izpostavljam vsaj tri mesece, tj. 90 dni. Gre za vztrajnost in doslednost, dokler govorimo o tem, da je nekaj novost, očitno še ni navada in tega vedenja nimamo avtomatiziranega. Morda je najboljši namig to, da se moramo motivirati, da sprememba postane navada, toliko časa, dokler potrebujemo hoten napor, da nekaj izvedemo. Ko nekaj postane del običajnega dne oziroma rutine, smo ustvarili navado.
Smo ljudje res bitja navade, je navada železna srajca?
V določeni meri lahko rečemo, da ja. Ko neko dejavnost ponovimo dovolj pogosto, se v naših možganih ustvarijo močne nevronske povezave, ki to vedenje utrdijo: če si vsak dan zobe ščetkamo z desno roko, je to tako pogosto ponovljena dejavnost, da o tem ne razmišljamo. Pomislite, kaj vse se spremeni (kako se upirajo misli in roka, ker je vse tako neudobno in novo), če bi si danes zvečer zobe ščetkali z levo roko. Navade so močne, vendar jih je mogoče spremeniti. Potrebnega je nekaj več truda in vztrajnosti ter namenske osredotočenosti (ščetkanje z desno roko je preprosto, z levo pa kar zelo razmišljamo, kako bomo usmerili gibe). Ko se odločimo za spremembo, moramo biti pripravljeni na to, da se bomo morali soočiti z nekaterimi začetnimi izzivi – naši možgani se bodo upirali spremembi.
Ali jih je zato z leti težje spreminjati?
Stare navade nam pogosto vzbujajo občutek varnosti in udobja, saj vemo, kaj lahko pričakujemo, pa še občutek imamo, da smo prihranili kar nekaj časa in energije. Sprememba lahko prinese negotovost in strah pred neznanim. Vendar pa to ne pomeni, da je nemogoče spremeniti navade, tudi če so zelo zakoreninjene oziroma smo starejši. S pravim pristopom (nekaj trikov sem že omenila) in vztrajnostjo lahko preoblikujemo možgane in ustvarimo nove, boljše navade.
Torej jih lahko preoblikujemo?
Spodbudno je, da so naši možgani zelo plastični (vse življenje se lahko učimo). V naših možganih se, ko se lotevamo sprememb, dogaja več procesov: v njih se ustvarjajo nove nevronske povezave. Te povezave so kot majhne poti, ki povezujejo različne dele možganov in omogočajo prenos informacij. Poleg ustvarjanja novih povezav se krepijo tudi obstoječe, ki so povezane z novimi informacijami. Hkrati se možgani znebijo informacij, ki jih ne potrebujemo več. Vse to privede do tega, da se spremeni njihova struktura. To nam omogoča, da se prilagodimo, da rastemo in se spremenimo.
Čarobne paličice ni, ali obstaja način, da se podpremo in smo sami sebi v pomoč namesto ovira?
Ne, čarobne paličice res ni, a dobra novica je, da imamo vsi v sebi neverjetno moč za spremembe! Kako smo sami sebi lahko motivator in čarobna paličica? Prvi korak je, da se zavemo svojih misli, čustev in vedenja. Ko razumemo, kaj nas poganja in kaj nas ovira, lahko začnemo uspešno uvajati spremembe. In seveda: namesto velikih, nedosegljivih ciljev si postavimo manjše, konkretne, ki jih lahko dosežemo. Pomembno je, da smo prijazni do sebe. Velikokrat vidim, da smo do prijateljev veliko bolj prizanesljivi kot do sebe, druge znamo spodbujati, do sebe pa smo pogosto zelo strogi. Namesto da se kritiziramo, si govorimo spodbudne besede.
