Z letalom iz slame poletel v lepšo prihodnost
V marcu 2020 je bila razglašena epidemija in v aprilu, ko je cvetela domača breskev, smo bili boj s prvim valom covida-19,« se spominja Jani Jakob iz Ljubljane. Spada med rokodelce, ki ohranja dediščino Prekmurja. Ukvarja se z izdelavo predmetov, ki nastajajo s prepletanjem slame. Doužnjek je skupno ime vsem tem izdelkom, tako značilnim za kraje, kjer rasteta pšenica in rž, slednja še kako pripravna za prepletanje slame.
Čeprav so poudarjali, da je rokodelstvo tesno povezano s turistično ponudbo, rokodelci državne pomoči žal niso prejeli.
»Za nikogar ni bilo lahko. Pomagali in spodbujali smo se na različne načine in bili hvaležni vsem, ki so nosili največje breme v zdravstvu in izpostavljenih službah. Težko je bilo, ker smo bili zaprti med štiri stene. Sam sem si med drugim pomagal s pletenjem iz slame in upal na polet v lepšo prihodnost s pletenim letalom iz slame. Malo za dušo, malo za prijatelje so v teh čudnih razmerah nastajali drobni izdelki in v želji za kakšen sejem ali prireditev po umiritvi razmer. Prireditelji pa so začeli odpovedovati sejme in druge dogodke.«
Težko je bilo rokodelcem, ki se s tem preživljajo, in vsem, ki imajo svojo rokodelsko dejavnost kot osebno dopolnilno delo, poudari Jakob. Pravi, da je bil vesel prvega povabila za sodelovanje na prireditvi v naravi: »V avgustu 2020 in juliju 2021 sem dvakrat s predstavitvijo sodeloval na prijazni prireditvi Slovenija se predstavi v Stari Fužini v Bohinju pod očakom Triglavom. Prodaje ni bilo, ustavljali so se domači turisti, ki so porabili bone za prenočišča, si ogledovali lepe slovenske izdelke in uživali v čudoviti naravi. Druge prireditve, predstavitve in sejmi, tudi Rokov sejem v Dravljah, so bili zaradi razmer odpovedani. Nekaj drobnih izdelkov in spominkov smo izdelali za darila prijateljem za decembrske praznike. Rad bi še pokazal predvsem mladim, kaj je doužnjek in prekmurska domača obrt – pletenje iz slame. Slama je pripravljena in novo žito – rž – že raste.«
Dopolnilci brez pomoči
Mojca Hudobivnik iz Tržiča je rokodelka, po poklicu šivilja, ki se ukvarja s šivanjem, kvačkanjem in pletenjem, občasno tudi s šiviljskimi popravili. Svoje znanje je po rednih zaposlitvah v nekaterih propadlih gorenjskih podjetjih obrnila sebi v prid. Registrirano ima dopolnilno delo.
»Ko je marca 2020 nastopilo obdobje novega koronavirusa, je šlo vse skupaj samo navzdol,« je povedala Hudobivnikova. »Mislim, da je bil Prešernov smenj v Kranju leta 2020 zadnji tak dogodek, potem so skladno s protikoronskimi ukrepi odpovedali vse prireditve, v glavnem sejme, kjer se rokodelci po navadi srečujemo in upamo na dobro prodajo. Enostavno smo ostali doma, s tem pa tudi naši izdelki. Nekaj malega sem prodala po pošti, a to je bilo zanemarljivo. V tem obdobju sem se reševala s šiviljskimi popravili, a tudi tega ni bilo veliko. K sreči sem imela svojo stojnico pred vhodom v Arboretum Volčji Potok, ko je bil odprt za obiskovalce, kar se je lepo poznalo pri prodaji.«
Medtem ko so bili rokodelci, ki imajo status samostojnega podjetnika, deležni pomoči države, so tisti z osebnim dopolnilnim delom ostali brez prihodkov.
Nekaj malega sem prodala po pošti, a to je bilo zanemarljivo.
»Največji problem nas rokodelcev, ki imamo osebno dopolnilno delo, je bil vsekakor v tem, da nismo bili deležni nobene pomoči države, tako kot na primer samostojni podjetniki, ki so dobili vsaj temeljni osebni dohodek,« pravi Mojca Hudobivnik. »K sreči so se lani jeseni začele določene prireditve, seveda ob preverjanju PCT-pogojev, kar pa je po svoje mnoge odvrnilo od tega, da bi načrtovali obisk. Določeni dogodki so bili močno okrnjeni, na primer Šuštarska nedelja v Tržiču. Tudi prednovoletni dogodki v Radovljici niso bili dobro obiskani, ker so bili organizatorji prisiljeni, da prostor ogradijo. Lahko so se še tako potrudili, toda pravega obiska ni bilo. Če ni programa, tudi ni obiska, samo sejemska prodaja je premalo.«
Zapret' ali splet?
Rokodelka Petra Plestenjak Podlogar iz Škofje Loke je rezbarka, ki se ukvarja z izdelavo modelov za loške kruhke in nekaterimi drugimi rezbarijami. Je tudi predsednica sekcije za domačo in umetnostno obrt pri škofjeloški obrtni zbornici. Strnila je misli 14 kolegov in v besedilo povezala njihove izjave: »Nekaterim našim članom je rokodelstvo edina zaposlitev in prodaja izdelkov jim omogoča edini dohodek, tako da so se zdaj, ko je bila prodaja res slaba, znašli v resnih ekonomskih težavah. Drugim rokodelstvo popestri dni, zaslužek pa omogoča dodaten dohodek za priboljške. Večina ustvarja doma po dokaj običajnih tirih, pripravljajo si izdelke na zalogo. Pri nekaterih so težave, pri drugih jih skoraj ni. Nekateri imajo dovolj materiala za ustvarjanje, drugi imajo probleme z nabavo ali dostavo. Ateljeji in delavnice so bili precej časa zaprti, tako tudi trgovine, kjer prodajajo naše izdelke. Pomoč države je bila in bo za rokodelce z raznolikimi statusi zelo različna in neenakopravna. Pravzaprav nihče natanko ne ve, kako se bo s pomočjo končalo. Nekateri ne vedo niti, ali jo bodo lahko obdržali ali bo treba vračati. Mnogi so se bali, da bodo že na začetku naslednjega leta morali zapreti dejavnost, saj ne bo sredstev za plačevanje prispevkov kot tudi za življenje in nadaljnje delo. Mnogi rokodelci so razmišljali o tem, da bi si odprli spletno trgovino. Drugi so ugotovili, da se kupci bolj navdušijo nad izdelkom, ki ga vidijo v živo, kot nad fotografijo. Gledati moramo naprej in upati, da se rokodelci kmalu vrnejo v običajni način življenja.«
Goran Lesničar Pučko je sekretar sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »V času epidemije so bili rokodelci, ki imajo dejavnost registrirano kot s. p. ali d. o. o., deležni enake pomoči države kot samozaposleni v drugih dejavnostih, prav tako so lahko, kot recimo zlatarji, tržili prek t. i. prevzemnih mest. Je pa res, da je v zadnjih nekaj letih naraslo število rokodelcev, ki so odvisni od turizma, ki pa je med epidemijo popolnoma zamrl,« nam je pojasnil.
Malo za dušo, malo za prijatelje so v teh čudnih razmerah nastajali drobni izdelki.
Ker prodaja rokodelskih izdelkov na stojnicah in sejmih zaradi epidemije skoraj leto in pol ni bila možna, so članom zbornice ponudili več izobraževanj o možnosti brezplačnega in hitrega prehoda na spletno ponudbo ter brezstično poslovanje, je dodal sekretar sekcije. »Ažurno smo jih obveščali, ministrstva pa je zbornica sproti opozarjala, kje so ukrepi vlade nejasni oziroma nedodelani. Seznanjali smo jih tudi s predlogi učinkovitih ukrepov za hitrejšo vzpostavitev tekočega delovanja dejavnosti. Čeprav smo poudarjali, da je rokodelstvo tesno povezano s turistično ponudbo, ki je ob epidemiji deležna konkretne državne pomoči, je rokodelci žal niso prejeli.«
Tudi zaradi pomoči Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije opaznega upada članstva zaradi epidemije v sekciji za domačo in umetnostno obrt ni bilo. »Pomoč in informacije smo ponudili tudi rokodelcem, ki imajo dejavnost priglašeno kot osebno dopolnilno delo in niso člani zbornice,« je še poudaril Lesničar Pučko. »Koliko rokodelcev ima sploh priglašeno osebno dopolnilno delo, pa je v Sloveniji neznanka, ki jo poskušamo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi že nekaj časa rešiti.«
