Z loparjem in žogico proti parkinsonovi bolezni
V minulih dneh so bile vse oči uprte v Laško, kjer je potekalo že peto svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za bolnike s parkinsonovo boleznijo. Na njem je sodelovalo več kot 460 tekmovalcev iz 23 držav. Prvenstvo se je s finalnimi boji in zaključno slovesnostjo s podelitvijo medalj zaključilo v soboto, 19. oktobra.
Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, zaradi česar v možganih primanjkuje dopamina. Za bolezen je značilno selektivno propadanje dopaminskih nigrostriatnih nevronov in posledično pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina v striatumu, kar se pri bolniku kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti (povečan mišični tonus), značilnem ritmičnem tremorju (tresenje v mirovanju) in posturalnih motnjah (motnje telesne drže).
»Zavedamo se, da bolezen ni ozdravljiva, a se lahko s pomočjo aktivnosti omili napredovanje. Pri tem nam dokazano pomaga prav namizni tenis,« nam pove prvi mož organizacije prvenstva v Laškem, 74-letni Vinko Kurent, že 12 let bolnik s parkinsonovo boleznijo. Vinko s svojo ekipo prostovoljno in srčno organizira to tekmovanje. »Tako tekmovanje je življenjski dogodek za marsikaterega bolnika. Tega ne bi bilo, če ne bi tako dobro delovala naša skupnost,« poudari naš sogovornik. »Namizni tenis je igra, pri kateri bela žogica skače po zeleni mizi, in ta zvok žogice je hipnotičen. Temu sledi odboj od mize, potem pa pričakovanje, kam se bo odbila – levo, desno, gor ali dol. Žogici sledimo z očmi, temu mora slediti naše gibanje. Kopica informacij se zbere. Čeprav težko stojimo, pri igri nekako ujamemo, uskladimo to gibanje. Rezultat vsega tega pa je, da se morda našemu telesu ustvarjajo nove poti ali pa se okrepijo tiste, ki so bolj oslabele,« nam Kurent pojasni fenomen namiznega tenisa in pomena za bolnike s parkinsovo boleznijo. Tudi ali predvsem zato so taka tekmovanja, kot je v Laškem, tako pomembna.
Letijo na krilih športa
V Sloveniji je okoli 11.000 bolnikov s parkinsonovo boleznijo, na svetu več kot šest milijonov. Kurent pravi, da je takega bolnika težko spraviti v gibanje, njemu pa je uspelo. »Pred petimi leti ni bilo nikogar v Mariboru, ki ima parkinsonovo bolezen in bi igral namizni tenis. Jaz pa sem slišal, da je bilo svetovno prvenstvo v ZDA. Dal sem pobudo, prisluhnila mi je tudi Mestna občina Maribor. Zbral sem bolnike, stare 65 let in več. Začeli smo vadbo, hitro se nas je nabralo kar 20,« ponosno pove Vinko, ki se zaveda, da bolezni ne more ustaviti, lahko pa si krepko podaljša življenje.
»Ne gre le za igranje namiznega tenisa, temveč tudi za druženje, motivacijo. Štiri leta že organiziramo državno prvenstvo. V Evropi smo cenjeni in spoštovani. Prvi po organizaciji v Evropi so Nemci, mi smo takoj za njimi. Danes v našem društvu igra namizni tenis 120 igralk in igralcev, kar 44 jih je te dni v Laškem na svetovnem prvenstvu. Ker pa nekaj delamo dobro, so nam pri svetovni zvezi zaupali organizacijo prvenstva,« nadaljuje Kurent, ki poudari še tole: »Tu smo zbrani vsi, ki smo pripadniki neke ideje. In prav na krilih namiznega tenisa in te skupne ideje kar letimo, se zabavamo, smejimo. Tu v Laškem nam je res lepo, hoteli in narava so izjemni.«
Ne gre le za igranje namiznega tenisa, temveč tudi za druženje, motivacijo.
Brez poškodb
Veseli so tudi strokovne podpore na področju športa. To jim zagotavlja nekdanji slovenski namiznoteniški as Gregor Komac, ki ga je Vinku priporočil znanec. »Gregor je človek, ki se zna približati nam bolnikom, z nami se je treba ukvarjati, biti pozoren,« Kurent hvali Gregorja, ob tem pa izvemo, na to so zelo ponosni, da v petih letih igranja niso imeli niti ene poškodbe. »To je senzacija za vse nas. Še posebno če vemo, da lahko pademo kar med hojo po mestu,« opozori Kurent. Vesel je, da se danes namizni tenis z bolniki igra tudi v Ljubljani, Kranju in Novem mestu.
Vinko in ekipa si prizadevajo, da bi dobili veljavo tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije, da bi bili sistemsko umeščeni. Šport ima veljavo tudi pri zdravniški stroki. »Ko je bolnik pri nevrologu, ga ta vpraša, ali se že ukvarja kaj s športom, potem pa mu priporoči kar namizni tenis in naj me pokliče. Ko pride bolnik k meni, greva skupaj v dvorano, kjer se pogovoriva in naredim prvi test z njim, potem ga predam našemu trenerju Gregorju,« Vinko pove o procesu vpeljevanja bolnikov v namizni tenis.
Društvo Trepetlika
Društvo Trepetlika je društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Pod tem imenom deluje že več kot 30 let kot samostojna, prostovoljna oblika združevanja občanov, s strokovno pomočjo pristojne zdravstvene in skrbstvene službe. Trepetlika ima status humanitarne in prostovoljne organizacije in deluje po vsej državi. Glavni sedež je v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi v Maribor, Celje, Kranj, Novo Gorico in Novo mesto.
