Za dobrodošlico tudi harmonika
Gremo, akcija!« je odmevalo v športni dvorani v Laškem, kjer so se zbrali mladi invalidi z družinami. Vsi z željo, da na Paralimpijskem taboru za družine spoznajo parašport in najdejo kaj zase. Starši pa z upanjem, da si z drugimi starši izmenjajo izkušnje, izvedo za kako dobro prakso in najdejo tudi kakšno minuto zase.
»Tabor je zelo pomemben projekt, ki smo ga vzpostavili sami in je unikum v Sloveniji. Prepričani smo bili, da mladi potrebujejo takšno izkušnjo športa. Tu smo, da mlade in njihove starše nagovorimo in jim v kratkem času ponudimo čim več. Bistveno je, da spoznajo, zakaj je šport tako pomemben, zakaj krepi duha in telo in je idealen most za socializacijo v družbo. Za pogovor in izmenjavo izkušenj so bili na voljo tudi uspešni parašportniki,« je o pomenu tabora razmišljal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – slovenskega paralimpijskega komiteja, ki je organiziral tabor.
Kmalu tudi zimski tabor
Otrokom in staršem ni bilo dolgčas. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju, za dobro voljo je poskrbela tudi harmonika, naslednje jutro so bili vsi že v športni dvorani, kjer so spoznali prvo paleto parašportov. Nino Batagelj in Sara Štirn sta jim pokazala paraples freestyle, Luka Trtnik in njegov trener Ožbej Poročnik paranamizni tenis, trenerka Brina Božič je pomagala napenjati lok pred lokostrelsko tarčo, reprezentantke Lena Gabršček, Tija Vrhovnik in Mira Jakin so mladim pokazale osnove odbojke sede, legendarni paralimpijec Janez Hudej je mlade navduševal nad atletiko, spoznali pa so tudi prvine cheerleadinga. Popoldne je sledilo plavanje, večer pa je minil v znamenju paraplesa; za animacijo je poskrbel Plesni klub Zebra. Naslednji dan so mladi spoznali še paraplezanje, parastrelstvo, košarko na vozičkih, parakolesarstvo in boccio. Zvečer sta bila na sporedu okrogla miza in pogovor za starše. Tabor se je sklenil s športnim tekmovanjem med družinami.
»Na taboru smo bili tretjič. Prvič smo prišli, da bi spoznali parašporte. Kmalu se je sin odločil in se zapisal enemu od športov in je pri tem zelo uspešen. A to niti ni tako pomembno. Bistveno je, da je danes aktiven parašportnik v inkluzijskem judu. Pri tem se zelo dobro počuti, predvsem pa ima priznanje zunanjega okolja, kar mu veliko pomeni. Na takem taboru si družine izmenjujemo izkušnje, se poveselimo. Tak tabor priporočam vsem staršem,« je povedala Urška Ambrož Kajfež, mama mladega Larsa.
»Z družino sem prišla v Laško, zabavali smo se,« je dodala osemletna Katarina Strelec iz Maribora, vesela, da so se udeležili tabora. Dekle ima težave s sluhom, navdušena je bila nad vsemi športi, že dlje pa trenira hokej. Ko smo ravno pri hokeju: pri paralimpijskem komiteju si prizadevajo, da bi mladi invalidi dobili tudi zimsko različico tabora.
