Za domače vrtičkarje: zdaj je čas, da posejemo grah in bob
Čeprav zima že kuka izza vogala, novembra še ni konec opravil na vrtu. Še posebno če zelenjavo gojimo tudi v rastlinjaku in si želimo spomladi kmalu uživati v domačem pridelku. Na prosto sicer novembra sadimo česen, čebulček in v toplejši jeseni zimsko solato, mnogi pa predzadnji mesec v letu izkoristijo tudi za setev graha in boba. Glede na to, da nas letos vreme razvaja z visokimi temperaturami, bo grah hitro vzklil, v dobrem tednu, če pohitimo, mlade rastline pa bodo brez težav prezimile v večjem delu Slovenije, saj prenesejo temperature do pet stopinj Celzija pod lediščem.
Trpežni česen
Grah, ki ga bomo posejali v prvi polovici novembra, bomo lahko naslednje leto pobirali že v začetku maja. V nasprotju z grahom, ki ga v zemljo vtaknemo, ko je ta še topla, pa lahko česen sadimo tudi, ko pade prva slana. V tem primeru ga ne bo napadla muha, pred zimo pa se bo dovolj dobro ukoreninil, da bo hladne mesece preživel brez posledic. Pazimo le, da ne bo prehitro pognal listov, ki jih mraz lahko uniči, zato v toplih jesenih, kot je letošnja, česen na gredice brez težav vtaknemo konec novembra.
Bobu se ne mudi
Bob je bil nekoč izjemno priljubljena vrtnina, v zadnjih letih pa smo nanj nekoliko pozabili. Je odličen nadomestek fižola za tiste, ki fižolovih zrn ne prebavljajo najbolje, bob pa je lažje prebavljiv, poleg tega vsebuje veliko beljakovin, zatorej ga priporočajo tistim, ki se izogibajo mesu. Suha semena lahko tudi zmeljemo v moko ter jo dodamo običajni pri peki peciva in kruha, pekovskim izdelkom bomo tako dvignili vsebnost beljakovin. Če novembra pozabimo na setev boba, lahko to še storimo marca, in sicer čim prej, v primeru toplejše zime se lahko setve lotimo že februarja. Preden ga vtaknemo v zemljo, zrna čez noč namočimo v vodo ali še bolje kamilični čaj, ki jih bo nekoliko razkužil. Namakanje je še posebno pomembno, če imamo zelo suha semena, saj se bodo tako omehčala in hitreje vzklila.
Čeprav ni občutljiv za mraz, pa to ne pomeni, da lahko bob posejemo kamor koli. Najraje ima sončno lego, med njegove dobre sosede pa spadajo motovilec, špinača in blitva, v njegovo bližino je priporočljivo posaditi tudi šetraj, ki bo odvrnil listne uši, ki ga sicer rade napadejo. Da bi se stroki hitreje odebelili in dozoreli, rastlini, ko razvije pet ali največ sedem strokov, odščipnemo vrh. Tako bo energijo namesto za rast v višino usmerila v stroke in zrnje.
Bob je bil nekoč izjemno priljubljena vrtnina, v zadnjih letih pa smo nanj nekoliko pozabili.
Selitev v rastlinjak
Vse od omenjenega sejemo tudi v rastlinjak, kamor novembra, ko se ohladi, prestavimo kitajsko zelje, ki mraza ne prenaša najbolje. Če ga bomo pravočasno prestavili na toplo, bomo v njem uživali vse do januarja. Radič štrucar je prav tako priporočljivo prestaviti v rastlinjak, preden se temperature približajo ledišču, enako velja za zelje in ohrovt. Ohrovt in brstični ohrovt sicer nista tako zelo občutljiva in prezimita tudi pod snežno odejo.
