Za nezdrav odnos ali navado je treba najti zamenjavo
Dogodek Izberi srečo, ki je prejšnji konec tedna potekal v Hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana v prestolnici, je organizirala založba Mladinska knjiga, pri kateri so avtorji izdali svoje uspešnice. Vsak od njih je na dogodku predstavil svoj pogled na iskanje sreče in njeno vlogo v življenju posameznika.
Telo in duševnost
Terapevt Bruno Šimleša, avtor uspešnic, kot so Šola življenja, Ljubeznoslovje in Umetnost življenja, je spregovoril o odnosu med telesom in duševnostjo. Čeprav drži, da je zdrav duh v zdravem telesu, velja tudi obratno, je dejal. Če ne še bolj kot na pravilno prehranjevanje in redno gibanje bi morali biti pozorni »na tisto, kar nas najeda od znotraj«. »Mislim, da sreča ni stvar odločitve,« je s trditvijo, ki je glede na to, da gre za avtorja knjig za samopomoč, presenetil Šimleša. Pojasnil je, da je trud, ki ga vložimo vase, stvar odločitve, sreča pa je pogosto odvisna od zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. »Ne moremo le zjutraj vstati in se odločiti: danes bom srečna. Kratkoročno da, toda te rešitve imajo omejen rok trajanja,« je opozoril in dodal, da se je treba za trajne rezultate potopiti globlje vase.
Treba je razmisliti o tem, kaj nas je pripeljalo v slepo ulico. »Ko imate neko nezdravo navado ali prepričanje ali nezdrav odnos, se ga lahko rešite le, če zanj, še preden se ga znebite, najdete zamenjavo. Na primer: imate nezdrav odnos, ki pa vam daje občutek pripadnosti. Vsi ljudje hrepenimo po pripadnosti. Če se ne boste našli na drugem, bolj zdravem mestu, se boste najpogosteje vrnili v nezdrav odnos,« poudarja Šimleša. Izgorelost ne pomeni le, da delamo preveč, pač pa, da počnemo stvari, ki niso v skladu s tem, kar smo.
Ključ do harmonije je najti odnose, ki omogočajo kompromis. V odnosih, pa naj gre za poslovne, prijateljske ali ljubezenske, je najpomembnejše, da dajemo vanje toliko, kot od njih dobivamo. Če ne, je treba problematičnemu odnosu najti bolj zdravo alternativo. Še ena pomembna stvar, ki nas dela bolj srečne, je posvečanje svojim sanjam.
Ne nazadnje bomo bolj srečni tudi, če bomo do sebe in drugih gojili realna pričakovanja. Na primeru hčere, ki se je v odraslih letih pritoževala nad materinim vedenjem, je pojasnil, da mora odrasel človek prejeti realnost o sebi in drugih in prenehati poskušati spreminjati stvari, ki jih ni mogoče spremeniti, pač pa jih zgolj sprejeti.
Vzorci, ki nas izčrpavajo
Psihoterapevtka in doktorica medicine Tina Bončina je osvetlila stare nefunkcionalne vzorce, ki nas izčrpavajo. Povedala je, da sta pomembna dejavnika pri prilagajanju različnim življenjskim situacijam energija in razpoloženje posameznika. Visoka raven energije in pozitivno razpoloženje povečujeta sposobnost prilagajanja, utrujenost in negativna čustva pa lahko otežijo proces. Zato je ključno, da posameznik poskrbi za svoje fizično in duševno zdravje, saj to neposredno vpliva na njegovo prožnost, torej sposobnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša življenje. Pogosto nam prožnost otežujejo psihični vzorci; ti izhajajo iz preteklih izkušenj, v katerih smo se počutili nerazumljene ali ranjene, kar vodi do potlačitve čustev in oblikovanja prepričanj, kot je 'Sem v redu samo, če sem tiha' ali 'Sem v redu samo, če pomagam'. Takšna prepričanja lahko vodijo do vedenj, ki nas izčrpavajo, ker ne delujemo v stiku s sabo, ampak se trudimo izogibati bolečini. Ključno je, da te vzorce prepoznamo in prekinemo.
Eden takšnih vzorcev je denimo nenehno obsojanje in pritoževanje, ki izhaja iz občutka manjvrednosti in pomanjkanja pohval v mladosti. Takšno vedenje vodi do tega, da nenehno kritiziramo druge, da bi se mi počutili bolje. Namesto da kritiziramo druge, bi se morali naučiti sprejemati sebe. Ob tem se moramo zavedati, da ran ni mogoče zaceliti čez noč, pa tudi, da so nekatere rane vrline. »Ni vse zanič. Zanič je tam, kjer boli,« je poudarila predavateljica.
Ni vse zanič. Zanič je tam, kjer boli.
Postavljanje meja
Vplivnica Kristina Kuzmić je na daljavo spregovorila o tem, kako se soočamo z izzivi. Poudarila je, kako pomembno je v trenutkih, ko imamo težave, poiskati pomoč strokovnjaka.
Oglaševalski strokovnjak Aljoša Bagola je avtor najbolj prodajanih knjižnih uspešnic pri nas (Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke, Srečo, prosim, Ne! je moč …). Na dogodku je spregovoril o tem, kako postaviti meje in reči ne, kar je ključno za naše duševno zdravje. Svetoval je, naj začnemo z majhnimi koraki. Morda za začetek odklonimo nekaj, česar nočemo, na vljuden način, saj to olajša odklanjanje. Še ne način je stavek 'Dovolite, da preverim', ki prav tako omili situacijo, ko nečemu rečemo 'ne'.
Saša Božič, doktorica sociologije in psihoterapevtka ter avtorica knjige Od pridnosti k pristnosti: kdo smo, ko ne živimo več za druge?, je zbranim položila na srce, da se energija v življenju manifestira tam, kamor usmerjamo svoj fokus. »Najslabše odločitve v življenju sprejemamo zaradi strahu,« je poudarila. Sami ustvarjamo svoje življenje in sami izbiramo izkušnje, ki jih želimo doživeti, je izpostavila predavateljica, ki meni, da so s pravim fokusom mogoči tudi čudeži. »Če želimo v življenju ustvarjati izkušnje, ki nas bodo osrečevale, in nasploh življenje, ki bo bolj umirjeno, bolj svobodno, kjer se počutimo bolj srčno in bolj izpolnjeno, potem moramo nekaj najprej spremeniti od znotraj. Šele nato se bo sprememba pokazala sčasoma v našem zunanjem svetu,« je povedala.
David Zupančič, infektolog, avtor uspešnic in ustvarjalec podkasta Umetnost lenarjenja, je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima pomoč drugim pri ustvarjanju lastnih občutkov sreče. Podkrepljeno z znanstvenimi raziskavami je pojasnil, da je pozitivni učinek ob pomoči drugemu univerzalen človeški občutek. Poudaril je tudi pomembno vlogo, ki jo ima počitek. »Zanesljiva pot do notranjega miru je delati dobro zase in za druge,« je sklenil.
Srečo znanstveno dokazano prinašajo dobra dela.
