Za pravico do odklopa se pri nas odloča vedno več delodajalcev. Pa se znate odklopiti?

Ta teden poteka evropski teden varnosti in zdravja pri delu, letos je ob tem posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Oh, ta digitalna doba. Obenem nam prinaša toliko prednosti, a nenehno se moramo ozaveščati, koliko nam pravzaprav (lahko) tudi škodi.

Razmere so se drastično spremenile predvsem v času zaprtja (tako imenovanega lockdowna), ko so vlade po svetu skušale (vsaka na svoj način – nekatere tudi neustavno in pretirano) omejiti širjenje novega koronavirusa.

Razglasitev epidemije nas je v neki točki tako rekoč spravila za zapahe lastnih domov in spomin na to je še kako svež. Takrat smo se, kot se za digitalno dobo spodobi, zatekli k sodobnim tehnologijam, ki so nam pomagale prebroditi krizo – krizo dolgčasa, krizo (ne)komunikacije, krizo zaprtja barov in klubov, krizo ukinitve (pop)kulturnih prireditev (od koncertov do kinematografov) in še bi lahko naštevali.

A zdaj ste najbrž že dojeli, kaj želim povedati. V tistem obdobju smo sprejeli marsikatero spremembo, ki nam je na kratki rok morda odgovarjala, na dolgi rok pa morda škodovala.

Ena od novotarij iz tistega časa je bilo tudi delo od doma, ki je bilo omogočeno v večini poklicev, saj mnogo njih (danes pravzaprav že skoraj vsi) poteka prek računalnikov, (pametnih) telefonov in (računalniških) tablic.

Delo brez povezave s spletom si je danes težko zamisliti, saj je domala vse vezano na digitalizacijo. Strokovnjaki pa prav ob evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih digitalizacija dela prinaša.

Zdaj sicer vrnitve ni več, lahko bi rekli, da smo v to »zabredli« že pregloboko, hkrati pa nam digitalizacija omogoča hitrejše, lažje in bolj interaktivno opravljanje poklica, ob tem imamo zaradi nje tudi večjo avtonomnost in fleksibilnost.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so te dni opozorili, da se pri delu prek spletnih platform (na primer najrazličnejši prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev), podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, stalna dosegljivost za delodajalca ter zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom. Ob tem so poudarili, da je vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, v delovnih organizacijah mogoče prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj.

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno e-pošto, telefonske klice in druge možne komunikacijske kanale zunaj delovnega časa. Za udejanjanje te pravice, ki je v nekaterih državah že uzakonjena, se tudi pri nas odloča vedno več delodajalcev. In to je pravzaprav najpomembneje. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj nam bodo v podporo in naj nas ne vodijo v še večji stres, ki ga v tej digitalni dobi že tako doživljamo na vsakem koraku.