Za vročino in sušo je kriv človek
Pred letom dni, ko je na Krasu besnel velik požar, so nekateri v Sloveniji začeli dojemati, da nam narava počasi vrača, ker smo se do nje leta, desetletja, tudi stoletje, če že hočete, obnašali mačehovsko, z njo smo ravnali kot svinja z mehom. Zdaj, ko Slovenijo vsakodnevno obilno namaka in huda neurja ruvajo drevesa, odkrivajo strehe, toča klesti pridelek in avtomobile, bo takšnih ljudi najbrž še več. Kakšno maščevanje nam bo narava pripravila za prihodnje leto, je še velika neznanka, pogostejše ko bo maščevanje narave, vedno več ljudi se bo začelo zavedati, da je nekaj treba narediti, da se podnebne spremembe omilijo. Človeštvo je že pred desetletji zamudilo, da bi premagalo slo po bogastvu in obilju ter prenehalo tako intenzivno uničevati naravo, še zlasti zemeljsko atmosfero, ki nas je dolga tisočletja ščitila pred nevarnimi vplivi segrevanja ozračja.
Slednjih in sprememb podnebja seveda v zadnjih letih ne čutimo samo v Sloveniji ali nam bližnjih državah. Letos se na eni strani srečujemo s hudimi neurji z orkanskimi vetrovi, ki s seboj prinašajo razdejanje in poplave, na drugi pa se z ekstremno vročino in sušo spopadajo skoraj povsod po svetu. Svetovna meteorološka organizacija je prvi teden letošnjega julija razglasila za doslej najtoplejši čas na Zemlji, odkar so sredi prejšnjega stoletja začeli redno spremljati gibanje temperature ozračja. Najbolj zanimivo je, da so številni znanstveniki že pred leti napovedovali takšne anomalije v podnebju, a jih je na žalost poslušalo zelo malo ljudi. Tudi zdaj, ko se svet sooča z maščevanjem narave, vodilni okoljevarstveni znanstveniki brez dlake na jeziku povedo, da je sedanjo klimatsko krizo povzročil človek sam.
1.
teden v juliju je bil rekordno najtoplejši v zgodovini spremljanja vremena na Zemlji.
Posledica človeškega delovanja
Vročinski val, ki je to poletje prizadel zlasti severno poloblo, ZDA in Evropo še posebno, nosi s seboj vse vremenske odklone – od pogostih hudih neurij do velikih suš in požarov –, ki so nastali zaradi globalnega segrevanja zemeljskega ozračja, to pa je povzročil človek s kurjenjem in uporabo fosilnih goriv (premog, nafta, plin …), so pred dnevi v pismu javnosti zapisali vodilni svetovni okoljevarstveni znanstveniki. Čeprav nekateri, ki ne verjamejo opozorilom o segrevanju ozračja, letošnji vročinski val pripisujejo učinkom El Niña, vremenskega pojava nad Pacifikom, klimatologi in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja, temu ne pritrjujejo. El Niño morda pripomore k dodatnemu segrevanju ozračja na severni polobli, vendar je tudi njegov povečani vpliv posledica segrevanja ozračja. Tudi ko bo njegov vpliv čez leto ali dve pojenjal, bodo podobni vročinski valovi, kakršne imamo danes, pogostejši. Nič namreč ne kaže na to, da bi človeštvo kljub deklarativnim obljubam in nekakšnim političnim zavezam zmanjšalo uporabo fosilnih goriv, še pravijo znanstveniki.
Če se je zaradi izpustov toplogrednih plinov julija letos temperatura ozračja v Evropi v povprečju dvignila za 2,5 stopinje Celzija, za dve stopinji Celzija v Severni Ameriki in za stopinjo na Kitajskem, lahko v naslednjih letih ob sedanjih izpustih toplogrednih plinov pričakujemo še hujše vročinske valove in še hujše stranske pojave. »Okno priložnosti, ki ga ima človeštvo, da si zagotovi še kolikor toliko znosno in do življenja prijazno okolje, se počasi zapira,« so že marca letos v svojem odprtem pismu javnosti zapisali vodilni klimatologi sveta. Ena med njimi, Friederike Otto z Imperial Collegea iz Londona, je pred dnevi za Guardian izjavila, da podobni vročinski valovi, s katerimi se srečujemo letos, niso več nobena redkost, in kar je še najbolj skrb vzbujajoče: tovrstni ekstremi ubijajo ljudi, uničujejo življenja in življenjska okolja. Ko je leta 2018 severno poloblo prizadel podoben vročinski val, je zelo malo ljudi mislilo, da se lahko ponovi v tako kratkem obdobju, mnogi so domnevali, da gre za izjemo. A so se očitno hudo motili. Od takrat so znanstveniki podrobno proučili več kot 500 ekstremnih vremenskih pojavov in ugotovili, da je za 93 odstotkov vročinskih valov in za 63 odstotkov suš po svetu kriv človeški faktor.
2,5
stopinje Celzija je letos poleti višja povprečna temperatura ozračja v Evropi.
Pritiski lobijev
Na podlagi tovrstnih študij so ugotovili, da je samo lani zaradi posledic vročinskih valov v Evropi umrlo več kot 61.000 ljudi. Več milijonov ljudi na svetu je umrlo zaradi klimatskih kriz v zadnjih treh desetletjih. Zanimiva je analiza, ki jo je naredila skupina pri Svetovni meteorološki organizaciji, raziskovala je vpliv okoljskih sprememb in kriz na sedanje vročinske valove. Uporabljali so računalniško simulacijo vremenskih podatkov od poznega 19. stoletja, ko so začeli po svetu sistematično spremljati gibanje vremena, pa vse do 18. julija letos. Računalniška analiza je pokazala, da je za vsaj 950 vročinskih valov krivo segrevanje ozračja, ki ga je povzročilo onesnaženje s toplogrednimi plini. V primerjavi z začetkom prejšnjega stoletja gre za 4400-kratno povečanje. Podobno vroča poletja, kakršnemu smo priča letos, lahko po teh projekcijah pričakujemo vsakih pet let na Kitajskem, vsakih deset let v Evropi in 15 let v Severni Ameriki.
Kot opozarjajo klimatologi, je absolutno nujno, da politiki in vlade po svetu spoznajo, da je treba nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Ena prvih priložnosti bo spet podnebni vrh, ki se bo pod okriljem Združenih narodov začel konec novembra letos. Vendar posamezni okoljevarstveniki ne pričakujeo več ničesar optimističnega od tovrstnih srečevanj politikov, še posebno pa ne zdaj, saj ga vodi Sultan Al Jaber iz Združenih arabskih emiratov, ki je hkrati glavni direktor državne naftne in plinske družbe. Bojijo se, da se bodo tudi na tem vrhu, podobno kot na nedavnem srečanju dvajsetih najbogatejših držav na svetu G-20, ko je z nafto bogata Savdska Arabija lobirala proti ostrejšim ukrepom za zmanjšanje izpustov fosilnih goriv, dogajali podobni pritiski. Poleg tega nekatere države zaradi pritiskov močnih gospodarskih lobijev ne spoštujejo ali pa lajšajo lastne zaveze za tako imenovani zeleni prehod.
10
let je interval, v katerem se bodo v Evropi izmenjevali hudi vročinski valovi.
Očitno se nam bo morala narava maščevati še na kakšen hujši način, saj so nam, kot je pred dnevi izjavil generalni sekretar OZN Antonio Guterres, klimatske spremembe ušle izpod nadzora.
Pogoste smrti
Od 61.000 ljudi, ki so lani umrli v Evropi zaradi vročinskih valov, je bilo največ starejših od 80 let. Dve tretjini umrlih so bile ženske. Kot je zapisano v raziskavi, ki jo je objavila revija Nature Medicine, so smrti zaradi vročinske izčrpanosti, dehidracije in posledično srčnih zastojev postale v času klimatskih sprememb veliko bolj pogoste in običajne.
