V zadnjem mesecu, odkar je Donald Trump znova zaprisegel kot ameriški predsednik, se je v Ameriki in po svetu zgodilo marsikaj, kar je povezano z njegovim vnovičnim vstopom v Belo hišo. Kot kažejo njegove prve poteze, bo poskušal Ameriko obrniti povsem na glavo, pod pretvezo debirokratizacije državne uprave dela klasične politične čistke, odpušča in zapira vrsto zveznih uradov in uprav ter programe, ki so bili v večetnični Ameriki v veljavi desetletja.

Predsednik Donald Trump sprejema ukrepe kot po tekočem traku. FOTO: Reuters

Med prvimi ukrepi, za katere nihče ne ve, kam bodo pripeljali najmočnejšo državo na svetu, je bila odprava programa, ki so ga v Ameriki vsi poznali kot DEI (Diversity, Equity, Inclusion – različnost, pravičnost, vključenost). Vpeljali so ga kot pravilo pri zaposlovanju ljudi, da bi tudi predstavnikom številnih manjšin – ne samo etničnim – omogočili ustrezno zaposlitev, zato so pred več desetletji opustili prakso zaposlovanja samo belcev, in še to praviloma moških. Z uveljavitvijo tega programa, ki so ga opredeljevali kot »pozitivno diskriminacijo«, je službo, tudi na vodilnih mestih, dobilo veliko ljudi iz manjšin, tudi pripadniki skupnosti​ LGBTQ+. Na ta način so oblasti že v prejšnjem stoletju poskrbele, da je znameniti ameriški talilni lonec začel delovati ne samo na kulturnem, temveč tudi na poslovnem področju.

Korak nazaj

Seveda tega sistema niso z velikim veseljem sprejeli v desničarskih, nazadnjaških krogih, ki se nikoli niso sprijaznili niti z odpravo rasnega razlikovanja v ZDA – ne gre pozabiti, da so rasno segregacijo v ZDA uradno odpravili šele pred 60 leti –, zato so Donalda Trumpa, ki je obljubil takojšnje brisanje pravila DEI, vsi sprejeli kot mesijo, kot politika, ki bo spet omogočil, da bodo belci v Ameriki vodili igro. A nekateri politični analitiki zdaj pravijo, da je odprava DEI korak nazaj, sicer v smeri Trumpovega gesla, da bo »Ameriko naredil spet veliko«, a ta veličina vključuje tudi vnovično marginalizacijo vseh vrst manjšin v ameriški družbi. A ker najnovejši demografski podatki v ZDA niso v prid Trumpovemu prizadevanju oziroma prizadevanju konservativcev, analitiki pravijo, da je to eden zadnjih poskusov, kako omogočiti za zdaj še belski večini, da bo ohranila moč v ZDA.

A bo konservativce s Trumpom na čelu realnost zelo kmalu postavila na stranski tir. Za to ne bodo poskrbeli niti opozicijski demokrati niti kdo drug, temveč preprosto dejstvo, da bodo zelo kmalu belci v ZDA postali manjšina. Že več kot dvajset let, vse od preloma stoletja, se število mladih belcev v ZDA zmanjšuje, ne samo v deležu prebivalstva, temveč tudi v absolutnih številkah.

In opustitev programa DEI, opozarjajo poznavalci, lahko ZDA pripelje pred dvoje tveganj. Prvo je, da naraščajoče število pripadnikov najrazličnejših etničnih manjšin zaradi odprave DEI ne bo imelo enakih možnosti za izobraževanje kot belci, kar lahko pripelje do tega, da v ZDA v naslednjih dvajsetih ali tridesetih letih ne bodo imeli zadosti izobražene delovne sile, ki bi bila kos napredku tehnologije v industriji. Drugo tveganje pa je, da se bo samo še povečevala razlika med bogatimi belci in čedalje večjo večino nebelskega prebivalstva, kar lahko zaradi socialnih in materialnih razlik, pomanjkanja enakopravnega izobraževanja in zaposlitvenih možnosti privede tudi do socialnih in rasnih nemirov. »Člani marginaliziranih skupin v ZDA lahko postanejo drugorazredni državljani, kar bo resno ogrozilo ameriški eksperiment medrasne demokracije in znova vzpostavilo svojevrsten kastni sistem,« je za CNN izjavila Janai Nelson, predsednica vodilne organizacije Legal Defence Fund, ki se bori za spoštovanje človekovih pravic.

Wendell Stemley, predsednik vseameriškega združenja manjšinskih gradbenih podjetij, se boji, da bo z odpravo programa DEI veliko podjetij opustilo svojo dejavnost. FOTO: Alyssa Pointer/Reuters

Belske le tri države

Da ta opozorila niso iz trte izvita, kažejo statistični podatki. Leta 2000 je delež nebelskih mladih v segmentu populacije do 18 let znašal 39,1 odstotka, leta 2023 pa že 51,6 odstotka. Ta porast se je zgodil v veliki večini zveznih držav, le v Utahu, Idahu in Južni Karolini delež mladih belcev presega polovico vse mlade populacije v teh državah. Kot ugotavljajo ameriški demografi, se je od leta 2000 absolutno število mladih nebelcev povečalo za 9,3 milijona, medtem ko je število mladih belcev upadlo za 8,8 milijona. Demografi pravijo, da bo delež prebivalcev, ki pripadajo eni od nebelskih manjšin, do leta 2030 narasel na 53 odstotkov, medtem ko naj bi bil do leta 2050 že več kot 60-odstoten.

To se kaže tudi v drugih statističnih podatkih, denimo v številu dijakov in študentov: narašča število nebelske učeče se mladine, vendar s to razliko, da se večina zaradi nižjih stroškov odloča za študij na višješolskih programih, veliko manj pa se jih vpiše na bolj priznane in elitne univerze. Z odpravo programa DEI bo dostop do priznanih univerz za revnejše onemogočen, doslej so morale namreč tudi te sprejeti določeno število nadarjenih študentov iz revnejših okolij, ne glede na barvo kože. To bi se lahko, opozarjajo demografi, vrnilo kot bumerang, saj se lahko zgodi, da bo Ameriki čez leta enostavno zmanjkalo dovolj usposobljene nebelske delovne sile.