Zaključiti ali skleniti
Vedno je lepo, če sklenemo nove posle in jih tudi uspešno zaključimo. Če pišete, se vaša besedila lahko zaključijo s sklepi ali pa končajo z vprašanji. Ali zadevo, s katero se ukvarjamo, zaključimo, končamo ali sklenemo, odgovarjam v današnji jezikovni svetovalnici.
Slovnične zagate in jezikoslovni priročniki
Slovenski pravopis 2001 in SSKJ nam v nekaterih primerih zapovedujeta, da namesto izraza zaključiti uporabimo končati ali druge, primernejše izraze.
Kdaj besedo »zaključiti« zamenjati z drugim izrazom?
zaključiti obisk – končati obisk
zaključiti z delom – končati, opraviti delo
zaključiti se – ulica se slepo zaključi, ulica se slepo konča
zaključiti s tekmovanjem – nehati tekmovati
zaključiti vrt z živo mejo – omejiti, zapreti vrt z živo mejo
zaključil je svoje življenje – umrl je
zaključiti pogodbo – skleniti, podpisati pogodbo
Kdaj lahko uporabite besedo »zaključiti«?
Izraza zaključiti ni treba kar prenehati uporabljati. Jezikoslovni priročniki rabe te besede ne izključujejo v naslednjih v primerih: zaključiti strop z letvicami, zaključiti ovratnik s čipkami, zaključiti seznam prijavljenih, šilasto zaključiti okrasek, zaključiti ciklus z oddajo o slikarstvu, zaključiti kosilo s črno kavo, zaključiti govor s pozivom k miru, uspešno zaključiti pismo, zaključiti preiskavo, turnejo, šolanje, zaključiti krog iskanj, pravilno, zmotno zaključiti, zaključiti naročilnico, zaključiti poslovno leto z izgubo.
Zaključiti ali skleniti?
Še pogosteje se zaključiti nadomešča s skleniti, ki ga SP ob geslu zaključiti ne navaja, najdemo pa ga v SSKJ v primeru: zaključiti pogodbo – skleniti, podpisati (zaključiti v tem primeru označuje za zastarelo).
Sicer pa SP glagol skleniti razume kot končati neko celoto: skleniti člen verige, skleniti dogovor, skleniti obroč okrog mesta.
V Jezikovni svetovalnici je Nataša Gliha Komac ob dilemi med zaključiti in skleniti povzela, da sta to sopomenki z rahlim pomenskim odtenkom, pri čemer je pri glagolu zaključiti v ospredju predvsem konec, zaključek nekega dogajanja, niza dejanj in dogodkov neke celote; pri glagolu skleniti pa zaokroženje neke celote, niza dogodkov s poudarkom na dogodku oziroma njegovem opisu.
Vaša vprašanja sprejemam na lektura@slovenskenovice.si.
Tamara Rojc, prof. slovenščine