Zaščita ptic pred svinčenimi šibrami
S 15. februarjem je začela veljati splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije in tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Šibreni naboji – sestavljeni so iz na stotine svinčenih kroglic (šiber), ki jih lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali – po oceni strokovnjakov letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, čeprav na trgu obstajajo cenovno dostopne in ekološko varnejše alternative.
ton svinčenih šiber med streljanjem vodnih ptic vsako leto konča v mokriščih.
Svinčeno strelivo je še posebno nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim ta v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, denimo semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se tako z njimi zastrupijo. V Evropi letno zaradi tega umre približno milijon vodnih ptic. Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo posredno zmanjšala tudi zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.
Partnerstvo BirdLife International, ki se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let, s to novo zakonodajo ni povsem zadovoljno, saj ne pokriva vseh površin, temveč le mokrišča in 100-metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se še vedno lahko uporablja med drugimi oblikami lova in športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.
Popolna prepoved uporabe svinčenih šiber in svinčenih ribiških uteži bi gotovo prispevala k manjši stopnji onesnaževanja okolja in preprečila marsikatero zastrupitev živali, še zlasti vodnih ptic, a s tem ne bi rešili glavnega problema. Dokler ne bomo drastično zmanjšali proizvodnje in uporabe plastičnih materialov in jih bomo odmetavali v naravno okolje, namesto da bi jih reciklirali, bo vsako leto še naprej umiralo na milijone živali. Plastika, ki jo večinoma pridobivajo iz surove nafte, vsebuje tudi veliko drugih zdravju nevarnih snovi, ki se leta in leta nalagajo v telesu živali pa tudi ljudi.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa veseli dejstvo, da Evropska agencija za kemikalije že pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Upajo le, da bo njihovo prizadevanje in prizadevanje vseh drugih partnerjev v organizaciji BirdLife International nadvladalo močni orožarski in lovski lobi in z novimi omejitvami preprečevalo zastrupljanje evropskega naravnega okolja.
Plastikoza
Človek je kriv še za poginjanje ptic in drugih živali, ki hrano zamenjajo s plastiko, ta pa sčasoma privede do bolezni in njihove smrti. Znanstveniki iz londonskega prirodoslovnega muzeja so to bolezen poimenovali plastikoza. S proučevanjem mrtvih primerkov živali so odkrili vrsto simptomov, ki so nakazovali na prebavne težave zaradi zaužite plastike, ta je v njihovih prebavnih organih povzročila brazgotine. Fibrozo pri divjih živalih so po študiji, objavljeni v časopisu Journal of Hazardous Materials, zaznali pri vseh starostnih skupinah, saj so jo imele tudi mlajše ptice, ki so jih z odpadno plastiko hranili starši.
Znanstvenika Alex Bond in Jennifer Lavers iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu, ki sta proučevala ptičja bivališča na avstralskem otoku Lord Howe, sta ugotovila, da več ko je posamezna ptica pojedla odpadne plastike, več je bilo v njihovih želodcih brazgotin. Žal je plastikoza, ki se je pri mnogih začela kot vnetje prebavnega trakta, čez čas privedla do postopnega propada žlez v želodcu. To lahko vodi v neodpornost proti infekcijam, parazitom, manjšo sposobnost prebavljanja hrane, absorpcijo vitaminov in smrt. Naravni materiali, kot so majhni kamenčki, ki so jih prav tako našli v želodcih, takih težav niso povzročali. Problem je, ker so ptice na zunaj videti zdrave, znotraj pa niso.
Čeprav so znanstveniki proučevali le eno vrsto ptic na enem delčku sveta, so prepričani, da se s podobnimi težavami soočajo divje živali povsod po svetu, saj se onesnaženje z inertnimi plastičnimi odpadki in mikroplastiko nezadržno širi po vseh celinah in svetovnih morjih, pa naj gre za ptice, ribe, divjad ali druge prostoživeče in rejne živali.
Plastikoza se imenuje nova bolezen prebavil živali, ki je posledica zaužitja odpadne plastike.
