Železolivarski muzej in galerija na Dvoru
Podjetnika Stanko in Stanka Novinc iz Prapreč pri Žužemberku sta prostore nekdanje železolivarne na Dvoru kupila decembra 2009 z željo, da bi se v njej začela proizvodnja pohištvenega okovja in materialov za pohištvo, ki ga Novinčevi izdelujejo že od leta 1983. V letu 2011 sta se pod nadzorom novomeškega zavoda za spomeniško varstvo temeljito lotila sanacije nekdanjih železarskih objektov, cesarsko-kraljeve tovarne za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga. V prvi fazi so obnovili vse strehe na objektu, sanirali stene in vlago, ki je bila velik problem.
»Pri sanaciji tega edinstvenega objekta, skozi katerega je tekla voda in prek turbine ter transmisij poganjala stroje, smo naleteli na številne zanimivosti zelo kakovostne gradnje pred več kot 200 leti,« razloži Stanko in doda, da je nadvse zanimivo in dobro ohranjeno leseno podstrešje. V vzhodnem delu prenovljenih prostorov tovarne se je 11. julija 2014 začela izvozno usmerjena proizvodnja pohištvenega okovja podjetja KGN, Kovinske galanterije, ki so jo odprli skupaj z novim Edukacijskim in produktnim centrom železolivarne. V osrednjem delu stavbe ob cesti pa sta nastala železolivarski muzej in galerija, ki so ju lani odprli za oglede.
»Zaradi visokih stroškov energije smo morali edukacijsko delavnico zapreti. V multimedijski učilnici pa obiskovalcem prikažemo zgodovino livarstva na Dvoru s posnetki demonstracije taljenja in izdelave form,« pojasnjuje Novinc. V prostorih muzeja so predmeti iz zbirke Marjana Marinca, ki jo je pokojni režiser in igralec zapustil Dvoru. Predmeti so shranjeni v vitrinah, razvrstil pa jih je umetnostni zgodovinar dr. Matija Žargi, ki je večino svojega akademskega dela posvetil Suhi krajini. S svojim raziskovalnim delom je železolivarno na Dvoru postavil v sam vrh tehniške dediščine Slovenije in se z literarnim delom Železarna na Dvoru ob Krki 1796–1891 trajno zapisal v slovensko zgodovino v najširšem smislu.
Večji del razstavljenih predmetov so Novinčevim darovali posamezniki, nekaj pa so jih domači tudi odkupili. V izjemni tehniški dediščini dvorskih livarjev izstopa podarjena peč Jožefe Zaletelj iz Starega Loga, ki je nekdaj grela obiskovalce v gostilni te kočevarske vasice. Izjemno zanimivo in umetelno izdelano peč je daroval Gorazd Tratnik iz Celja, pomočnik direktorja železarne v Štorah. V tej pečici je kuhala in grela hrano Ivana Bukovec, roj. Štravs, podarila pa jo je Zoranu Tratniku, tudi metalurgu, ki je v Gornjem Gradu spoznal mlado učiteljico Suzano Štravs z Dvora.
Za svoje delo in skrb za ohranjanje umetniške in tehniške kulturne dediščine so Novinčevi prejeli vrsto priznanj. Obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto jim je 2018. podelila bronasti ključ, občina Žužemberk leta 2019 zlati grb, družba Dun@bradstreet pa 2021. in 2022. zlato oz. platinasto priznanje. Novinčevi so leta 2018 prejeli posebno priznanje za prenovo in ohranjanje izvirne dejavnosti. »Obnovljene fasade z okolico ter območje nekdanje Auerspergove železarne so spomenik, vreden obiska. Živa prezentacija izvorne dejavnosti je tisto, kar si želi marsikateri muzej – ni le zbirka nemih predmetov, temveč avtentičen prikaz, kako ti predmeti nastajajo. Je primer zavedanja o pomenu dediščine, njenega ohranjanja in prenosa znanja prihodnjim rodovom,« so zapisali v obrazložitvi.
K oživitvi objekta je pripomogla tudi nova galerija. Čar ji dajejo renovirane stene z zidaki iz leta 1822, ko so povečali svetlobo v tovarniških prostorih in obnovili velika okna z litoželeznimi okenskimi mrežami. Pridih modernega značaja galeriji dajejo tudi razstavljeni predmeti. Ob lanskem odprtju so stene krasile idrijske čipke. Čez cesto pa s pomočjo evropskih sredstev v okviru Nature 2000 in ministrstva za kulturo potekata obnova in revitalizacija območja nekdanje Auerspergove železolivarne. Še en dober razlog za obisk tega izjemnega kulturnega spomenika državnega pomena v dolini reke Krke.
