Ženska ikona Silicijeve doline v zaporu

Pred dobrim tednom se je v zveznem zaporu v bližini teksaškega mesta Bryan, ki leži 160 kilometrov severozahodno od Houstona, zglasila nekoč »čudežna deklica« Silicijeve doline in po navedbah ameriške poslovne revije Forbes najmlajša milijarderka Elizabeth Holmes. Za rešetkami v zaporu, ki sicer spada med tiste v Ameriki, kjer je minimalno varovanje – imenujejo ga tudi zapor za bele ovratnike –, bo preživela naslednjih 11 let in 3 mesece. Za toliko časa jo je po sojenju novembra lani v zapor poslal sodnik Edward Davila iz kalifornijskega San Joseja, kjer je tudi potekal proces. Poleg zaporne kazni je sodnik odredil plačilo 452 milijonov dolarjev odškodnine, ki jo mora Holmesova skupaj s svojim nekdanjim ljubimcem in glavnim pomočnikom pri svojem propadlem startup podjetju Theranos Rameshem - Sunnyjem Balwanijem izplačati prevaranim vlagateljem. Balwani sicer 13-letno kazen že prestaja v zaporu v Kaliforniji.

Zdravstveni startup

Zračni posnetek zveznega zapora v mestu Bryan v Teksasu, kjer bo živala naslednjih 11 let. FOTO: Go Nakamura/Reuters

San Jose je sicer upravno središče t. i. Silicijeve doline, obljubljene dežele za mnoge mlade nadobudneže, ki, gnani z uspehi številnih tehnoloških podjetij, želijo tudi sami postati podobni Stevu Jobsu, ustanovitelju Appla, Billu Gatesu ali Paulu Allenu, ustanoviteljema Microsofta, Elonu Musku in vsem drugim tehnološkim umom, ki so znali svoje znanje prilagoditi zahtevam časa in to tudi izjemno dobro unovčiti. In njim je sledila Elizabeth Holmes, ki je pred dvajsetimi leti kot 19-letno dekle ustanovila svoje podjetje in podobno kot Steve Jobs opustila študij na prestižni univerzi Stanford v neposredni bližini znamenite Silicijeve doline.

Leta 2003 je ustanovila startup podjetje in ga poimenovala Real-Time Cures in ga pozneje istega leta preimenovala v Theranos (skovanko iz terapije (therapy) in diagnoza (diagnosis). Navdih za ustanovitev podjetja je, kot je pozneje pogosto razlagala, dobila v strahu, ki ga imajo mnogi pred iglami, s katerimi jemljejo kri za številne krvne preiskave. Zato je želela razviti metodo, s katero bi lahko z le eno ali dvema kapljicama krvi opravili teste za več vrst bolezni, od prepoznavanja krvnih indikatorjev raka do nagnjenosti k sladkorni bolezni, različnih odvisnosti in še vrste drugih bolezni. V Silicijevi dolini je počasi začela pridobivati ugled mlade uspešne inovatorke, ki je napovedovala naravnost revolucionarne spremembe v zdravstveni diagnostiki. Ljudje so ji začeli zaupati in verjeti, da bodo za kakovostno krvno preiskavo potrebovali le nekaj kapljic krvi iz prsta. Govorila je, da imajo v njenem podjetju najsodobnejše, revolucionarne naprave, a v resnici so vse preiskave delali na povsem navadnih Siemensovih napravah, ki jih je mogoče najti v vsakem zdravstvenem laboratoriju.

Mojstrica marketinga

Z mamo ob prihodu na zvezno sodišče v San Joseju novembra lani FOTO: Brittany Hosea-Small/Reuters

Ker je za izhodišče svojega podjetja izbrala Silicijevo dolino, od koder so prihajali in od koder še vedno prihajajo revolucionarne stvari na področju sodobne tehnologije, ji ni bilo težko najti vlagateljev. Ustanovitelji so v podjetje vložili kar 945 milijonov dolarjev. Holmesovi so nasedli vsi – poleg pacientov in medijev tudi številni uspešni podjetniki, politiki in investitorji. Znala je omrežiti znane bogataše, pri marketingu za svoje podjetje je bila baje prava mojstrica. Tako je medijski mogotec Rupert Murdoch, ki je med drugim lastnik televizijske družbe Fox in časopisa Wall Street Journal, denar v Theranos vložil le dve leti po ustanovitvi, skupaj je v podjetje Holmesove vložil kar 125 milijonov dolarjev. Pozneje je bil med bolj agilnimi agitatorji med poslovneži, naj vlagajo v Theranos. Tik pred propadom podjetja pa je svoj delež prodal Theranosu nazaj za samo en dolar. Sto milijonov dolarjev je izgubila ministrica za izobraževanje v času Donalda Trumpa in bogata dedinja Betsy De Vos, 150 milijonov je izgubila družina Walton, lastnica verige trgovin WallMart, nekdanji minister za obrambo Jim Mattis je vložil za 85 milijonov dolarjev, nekdanji državni sekretar ZDA Henry Kissinger se je pod nosom obrisal za okoli tri milijone. Med velikimi naložbeniki v obetavno podjetje goljufive Elizabeth Holmes sta bila tudi tehnološki mogotec Larry Ellison in nekdanji ameriški zunanji minister George Shultz.

Do leta 2016 je Elizabeth Holmes veljala za veliko biotehnološko zvezdnico, ki je nastopala na prireditvah, kjer so govorili tudi nekdanji predsednik Bill Clinton in drugi prvokategorniki ameriške politične in gospodarske scene. S 4,5 milijarde dolarjev premoženja je po oceni revije Forbes postala najmlajša in najbogatejša milijarderka, ki si je denar zaslužila sama. Njeno podjetje Theranos naj bi bilo vredno dvakrat več, kar devet milijard ameriških dolarjev. V svojem do potankosti izpiljenem pojavljanju v javnosti je rada pozirala v črnem puliju, podobno kot Steve Jobs, zato so jo mnogi imeli za novo ikono Silicijeve doline in žensko različico Steva Jobsa.

A kot je praviloma vsake pravljice konec, se je tudi zgodba postavne svetlolaske začela sesuvati konec leta 2015, ko je novinar John Carreyou z Wall Street Journala, vodilnega ameriškega poslovnega dnevnika, ki je v lasti nekdanjega mecena Holmesove Ruperta Murdocha, začel brskati po drobovju podjetja in objavil članek z naslovom Vroče startup podjetje ima težave s svojo tehnologijo krvnih testov. Potem je objavil še več člankov, ki so pokazali, da njen sistem ne deluje tako, kot bi moral oziroma kot je obljubljala. Novinarja je k preiskavi Theranosa pritegnilo preprosto dejstvo, da tako velikemu in bogatemu podjetju po toliko letih obstoja ni uspelo oblikovati in javnosti predstaviti nove »čudežne« tehnologije, ki bi bila prelomna v medicinski diagnostiki.

Utemeljeni sumi

Novinarjevi sumi so se izkazali za utemeljene. Naprava Edison, ki so jo razvili v podjetju za testiranje krvi, ni dajala natančnih rezultatov, pri njenem delovanju je bilo preveč napak, zato je ameriško ministrstvo za zdravje ustanovilo neodvisno preiskovalno skupino, da je pregledala rezultate krvi, ki jih je opravljala Theranosova »čudežna« naprava. Ugotovili so, da so sumi o nepravilnih rezultatih upravičeni, zato je vlada za dve leti prepovedala delovanje laboratorijev Theranos. Oblast je podjetju naložila visoko kazen, podjetje je leta 2018 propadlo.

Ustanoviteljica Theranosa Elizabeth Holmes ob prihodu na prestajanje kazni v zapor Bryan FOTO: Go Nakamura/Reuters

Holmesova je po objavi člankov vztrajala, da ni nikogar nalašč pretentala, da je verjela v revolucionarne krvne preiskave ter da so bili za zagotovitev njihove kakovosti odgovorni drugi v podjetju. Že od malega naj bi namreč sanjala, kako bo nekoč s pripomočkom za samotestiranje ljudem pomagala pri prepoznavanju na stotine bolezni iz le kapljice krvi, in to v nekaj minutah. Tožilstvu pa je na sojenju, ki se je tudi zaradi pandemije kovida začelo šele lani jeseni, uspelo prepričati poroto, da se je zelo dobro zavedala pomanjkljivosti tehnologije in da je zavestno zavajala vlagatelje. Lagala je celo, da take aparature uporabljajo v ameriški vojski. Elizabeth Holmes je v obrambo za nastalo zmedo okrivila svojega nekdanjega sodelavca in ljubimca Balwanija, češ da jo je psihično, spolno in psihično zlorabljal. Nadzoroval naj bi njeno dieto, življenjske navade in celo prijatelje ter povsem nadzoroval njeno življenje in odločitve.

Sodišče je novembra lani ob izreku kazni zavrnilo njeno zahtevo, da bi ob plačilu varščine ostala na prostosti, tudi zato, da bi lahko skrbela za svoja otroka. Eden bo kmalu star dve leti, drugi ima komaj tri mesece. Zgodba Elizabeth Holmes je seveda vsa ta leta zelo zanimala ameriško javnost. O njej so že posneli dokumentarec Izumiteljica: Krvava prevara, leta 2021 so začeli objavljati televizijsko miniserijo The Dropout (Falirana študentka), novinar, ki je razkril njeno goljufijo, je o njej napisal knjigo z naslovom Slaba kri (Bad Blood), v istoimenskem igranem filmu, ki ga producira Apple TV, pa jo bo upodobila Jennifer Lawrence.