Zima bo bordo, napoveduje vsestranski Aleš Čaks
Novinar, urednik, pisatelj, modni navdušenec in oblikovalec ... vse to je Aleš Čakš. Že tretje leto je bil član strokovne žirije, ki podeljuje nagrade študentom Fakultete za dizajn za njihove kolekcije na LJFW, v petek odpotuje v Beograd, na tamkajšnji teden mode, na revijo JSP (Jelena in Svetlana Proković). Dvakrat je bil tudi član medijske žirije tržaškega tekmovanja ITS (International Talent Suport), svetovne modne platforme za mlade z vsega sveta, ki bo prihodnje leto že 25.
Kako komentirate letošnji ljubljanski teden mode?
Letošnji LJFW je bil, kar zadeva modo, soliden, nekaj oblikovalcev – Matic Veler, Sari Valenci, predvsem pa JSP – pa sploh dobrih. V pozitivnem smislu me je presenetilo tudi nekaj oblačil študentov Fakultete za dizajn.
Kakšna je oblačilna kultura Slovenk in Slovencev? Si upamo, znamo?
Morda to zveni klišejsko, a oblačilna kultura Slovencev in Slovenke se izboljšuje, absolutno si zlasti mladi upajo biti drzni, celo zelo drzni. Nekateri še vedno prisegajo na trende, malo manj pa je tistih, ki jih zanima oblikovanje lastnega modnega sloga.
Samo lep kroj verjetno ni dovolj, da se bo obleka prodala.
Ne, samo kroj ni dovolj. Zame šteje kakovostna izdelava, nosljivost, nekaj ekstravagance, a tudi udobnost in neminljivost oblačila. To zadnje vodi tudi v tako zaželeno trajnost v modi.
Zame štejejo kakovostna izdelava, nosljivost, nekaj ekstravagance, a tudi udobnost in neminljivost oblačila. To zadnje vodi tudi v tako zaželeno trajnost v modi.
Leta 2019 je zaživela vaša blagovna znamka Alessio. Na kaj ste kot oblikovalec še posebno pozorni? Na kaj prisegate in česa nikakor ne marate?
Alessio je znamka za moške in ženske, precej imam kosov, ki so uniseks. Gre za sodobna oblačila s pridihom retra. Ne maram kičastih oblačil, pretiranega eksperimentiranja z barvami, rad imam modni minimalizem.
Kakšna bosta letošnja modna jesen in zima?
Zelo v ospredju je bordo barva, pri ženskah in moških. Pri moških so kroji sodobni z nekaj klasike, barve umirjene in zemeljske, pri ženskah precej voluminoznih oblačil, t. i. oversize plaščev, pri mladih pa spogledovanje z uniseks modo.
Moda ni edina vaša strast; ste novinar, urednik revije Goodlife, v zadnjem času se vse bolj uveljavljate tudi kot pisatelj, pisec, kot rečete sami. Začelo se je pred več kot desetletjem s knjigo Drugačna razmerja, pred tremi leti ste izdali osebni roman Rumeni lakasti čeveljci, lani knjigo 45 nebeških dni, ki smo jo v obliki podlistka objavili tudi v Nedeljskih novicah, in napovedali novo, tretjo, temačni triler. Kaj se dogaja z njim?
Temačni triler se spreminja v knjigo gejevske p(r)oezije, kot ji sam pravim. Zmes zelo kratke proze in pesmi, ene so precej mehke, nežne, druge trše, drzne in nabite s seksualnostjo.
Kaj vas je premamilo v proezijo, kot ji pravite?
Zanimivo je bilo, ko sem napovedoval temačni triler, fiktivni roman. Marsikdo mi je rekel, zakaj greš v te temine, to je tako črno in depresivno. Med pisanjem tega 'trilerja' se mi je posvetilo, da mi res najbolj ležijo kratke oblike pisanja, in že spisano sem začel spreminjati v proezijo. Za zdaj sem zadovoljen, in če bo vse teklo po načrtih, bo knjiga izšla spomladi.
Kdaj najlaže pišete? Imate poseben urnik? Morda ritual pred začetkom?
Najbolj mi leži pisanje zgodaj zjutraj, ob prvi kavi, v postelji. Ali pa pozno zvečer. Me pa velikokrat prešinejo ideje tudi čez dan in takrat si jih, če nisem pri računalniku, nemudoma zapišem v telefon.
Poleg vsega naštetega ste tudi predavatelj na Fakulteti za dizajn. Kako združujete oblikovanje, pisanje, predavanje?
Če sem iskren – z lahkoto, navdušenjem in predanostjo.
