Zlati jubilej muflona na pogorju Boča
Lovske družine Poljčane, Makole, Boč in Rogaška Slatina so na domačiji Kavkler na Jelovcu pri Makolah nedavno pripravile krajšo slovesnost ob 50. obletnici naselitve muflonov v pogorje Boča. Naselitev te divjadi v Sloveniji sega že v leto 1953, ko so prve primerke v naravo spustili v dolini Kokre.
Ker je v zeleni bratovščini muflon izjemno privlačna trofeja, pa tudi njegovo meso spada med najokusnejše divjačinske specialitete, so prvi naselitvi hitro sledile še druge. V naravo so jih izpustili na območju Kriške gore, Kamniške Bistrice, Stahovice, Šmarne gore, Trente, Bohinja, Šmohorja, Solčave, Mosta na Soči, Hrastnika, Selc in Škofje Loke, Polhovega Gradca, Trnovskega gozda in Ljubinja ter Uršlje gore.
Leta 1972 so ga naselili tudi po pogorju Boča, kjer se je kolonija hitro ustalila, postopoma širila in številčno razširila. Na slovesnosti ob zlatem jubileju naselitve muflonov na tem območju je goste na domačiji Kavkler pozdravil Sandi Kavkler, zbrane sta nagovorila tudi starešina LD Makole Aljoša Tovornik in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman.
V strokovnem delu prireditve so pripravili posvet o muflonu z orisom zgodovine naselitve na pogorje Boča, o čemer je govoril starešina LD Poljčane Tomo Kovačič. Gabriel Omerza je predstavil primere dobre prakse pri gospodarjenju s to divjadjo iz lovišča na Češkem, prof. dr. Boštjan Pokorny, dekan fakultete za varstvo okolja iz Velenja, pa je celovito in strokovno predstavil muflona kot neavtohtono vrsto divjadi na Slovenskem in uspehe po naselitvi na Boču. Prof. dr. Nikica Šprem z Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu je predstavil gospodarjenje z mufloni v njihovih loviščih in zanimanje tujih lovcev za lov. Strokovni del so obogatili s pregledno razstavo trofej uplenjenih muflonov na pogorju Boča, ki jo je predstavil Branko Reisman.
Dvomesečni mrk
Po podatkih Boštjana Pokornyja pri nas v naravi živi okoli 2000 muflonov, njegova populacija pa je najbolj vitalna (kar potrjujejo tako največje telesne mase kot tudi trofejne vrednosti) prav na širšem območju Boča. Tam ima odlične razmere za življenje, saj je na razpolago dovolj hrane, poleg tega ni izpostavljen plenilcem (najpogostejši so sicer volkovi, občasno jih plenijo tudi risi in morda šakali). Čeprav gre za neavtohtono živalsko vrsto, ki je po glavnih telesnih značilnostih in navadah podobna domači ovci, je zaradi okoljske neproblematičnosti niti evropska niti slovenska zakonodaja ne uvrščata med invazivne tujerodne vrste, torej tiste, ki predstavljajo tveganje za naravo in bi jih bilo treba iztrebiti.
Odstrel muflonov vseh starosti in spolov na letni ravni že več let niha med 500 in 570 primerki (rekordni leta 2010 je znašal 685 živali), a njihov obstoj ni ogrožen. Mufloni so izjemno previdni in dobro slišijo ter vidijo, tako da niso lahek plen niti za lovca. Čeprav gre za izrazito pašno žival, ki občasno objeda tudi grmovja in drevje, pa je prehransko skromna vrsta, saj se lahko hrani tudi z rastlinami, ki jih srnjad ali jelenjad ne marata. Tej dnevni živali, ki živi na nadmorskih višinah od 700 do 1200 metrov, za pašo pa porabi od 12 do 18 ur na dan, včasih pripisujejo, da povzroča škodo na drevju (zlasti jesenu), a je njena številčnost tako majhna, da to vsaj za zdaj ni težava. Prav tako, pravi Pokorny, na širšem območju nikjer ne izpodriva avtohtonega gamsa, četudi se mu tako kot srnjadi, ko gre za hrano, ne umika. Obdobje parjenja, ki ga imenujejo mrk, se pri nas začne sredi oktobra in traja do konca novembra ali še celo v decembru.
Muflonovim rogovom pravimo polži, so temne barve, le konice so svetlejše. Rogove imajo ovni pa tudi določen odstotek ovc. Pri teh so bistveno krajši, po navadi so dolgi do 10 cm, izjemoma do 30 cm ali več. So tudi tanjši in bolj ploščate oblike. Rast rogov se začne že kmalu po rojstvu in se prekine pozimi. Samcem rastejo vse življenje in jim ne odpadejo. Prekinitve vidimo kot letnice, s pomočjo katerih ocenjujejo starost primerkov. Rogovi najhitreje rastejo v prvih treh letih, potem se rast upočasnjuje. S starostjo se polžasto ukrivijo in pri nekaterih starih ovnih presežejo poln krog ter se začno zavijati navzven.
