Zmagovalna zelena četverica
Vonj po česnu v gozdu je zanesljiv znanilec, da se je začela pomlad. Narava nam v tem letnem času ponuja številne zaklade, ki nas po dolgi zimi prebudijo, osvežijo in razstrupijo, poleg čemaža so to še zanesljivo regrat, koprive in pa šparglji. Marsikaj nam ponujajo trgovci, a če se želimo ogniti zasoljenim cenam in si zagotoviti bogat ter pristen okus, je bolje, da se (oboroženi z ustreznim znanjem, seveda) po zelene dobrote odpravimo kar sami. Na travnik ali v gozd!
Čemaž
Čemaž se hvali s številnimi zdravilnimi lastnostmi, najbolj pa je priporočljiv za tiste, ki imajo pogosto prebavne težave, kot so driska, vetrovi in pomanjkanje teka. Čemaž pomaga tudi odvajati vodo iz telesa, z antibiotičnim delovanjem pa pomaga tudi odganjati gliste. Čisti ledvice in mehur, uravnava krvni tlak in raven holesterola, pomaga preprečevati aterosklerozo. Preprečuje nastajanje krvnih strdkov, pomaga pri astmi; izboljšuje počutje in odganja spomladansko utrujenost ter sprošča mišice. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki varujejo celice pred prostimi radikali.
Čemaževe liste lahko kar sveže dodajamo k solatam, prilegajo pa se predvsem k jedem, ki vsebujejo veliko maščob. Mnogi iz čemaža pripravijo okusen pesto, ga nasekljanega dodajo v juhe ali omake, odlično se ujema z rižoto. Zelo priljubljena je čemaževa juha, velja pa opozoriti, da rastlina pri toplotni obdelavi izgubi kar precej učinkovin!
Čemaž naj nabirajo le poznavalci!
Največ čemaža najdemo v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Pri nabiranju pa ne velja spregledati opozorila: čemaž je namreč podoben dvema zelo strupenima in smrtno nevarnima rastlinama, šmarnici in jesenskemu podlesku, nobena od njiju pa ne diši po česnu. Listi šmarnice so skorajda enaki čemaževim, cvetovi pa so precej drugačni. Podlesek raste navpično in v rozetah, listi pa so v spodnjem delu žleboviti.
Koprive
Ob omembi kopriv mnogi najprej pomislijo na nadležno pekočino, ki naj bi odganjala bolečine ob revmatskih težavah. In glede na to, da jih najdemo tako rekoč za vsakim vogalom, jim pogosto ne pripisujemo posebne vrednosti, kar pa je velika krivica. Koprive namreč učinkovito odvajajo vodo in čistijo sečne poti, spodbujajo delovanje jeter in žolčnika, znižujejo raven sladkorja v krvi, lajšajo revmatične težave in druga vnetja sklepov, nekateri pa naravnost obožujejo čaj iz posušenih ali svežih kopriv, s katerim naj bi odganjali spomladansko utrujenost in slabo voljo, pomagal pa naj bi tudi pri razkuževanju ustne votline in angini. Koprive ugodno vplivajo na črevesno floro, čistijo kri in krepijo odpornost.
S čajem iz kopriv si speremo umito lasišče in tako odpravljamo prhljaj.
Običajno nabiramo veliko koprivo, ki je na spodnjih delih listov prekrita z nežnimi dlačicami; te se zapičijo v kožo ter izločijo blag in povsem neškodljiv strup, ki speče in povzroči rdečico in mehurje. Koprive je najbolje le na kratko podušiti, sicer pa so odličen dodatek krompirju in drugi zelenjavi ter rižotam in enolončnicam, zadnja leta so čedalje bolj priljubljena sestavina smutijev. Iz njih lahko pripravimo tudi pesto in juho. S čajem iz kopriv si speremo umito lasišče in tako odpravljamo prhljaj, mnogi prisegajo na tonik za obraz, pripravek iz kopriv pa pomaga odpravljati tudi hemoroide.
Regrat
Narava nas spomladi navdušuje tudi z regratom, ki je dragocen dar za zdravje. Njegovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine, podobno zdravilne so korenine. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C ter številne minerale. Pomaga pri presnovi maščob in odvajanju vode ter težavah z ledvicami in mehurjem. Pospešuje raztapljanje žolčnih kamnov in uravnava raven sladkorja v krvi, ženskam, ki trpijo zaradi endometrioze in cikličnih bolečin v dojkah, pa pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa. Za mnoge je zaveznik v boju proti kilogramom in celulitu.
Regrat pospešuje raztapljanje žolčnih kamnov in uravnava raven sladkorja v krvi.
Nabiramo mlade liste, tik nad tlemi. Tako korenine kot tudi liste lahko posušimo in shranimo za čaj, res pa so listi najokusnejši sveži v solati, lahko tudi z dodatkom slanine, krompirja ali jajca, kar seveda zadostuje za zajeten obrok. Odlična je regratova juha, liste dodamo tudi v omleto. Korenine lahko prepražimo in iz njih pripravimo napitek, katerega učinek je podoben kavnemu, zelo cenjena sta tudi regratov med in sok.
Šparglji
Mnogi se veselijo pomladi zaradi špargljev, in to povsem upravičeno. Niso le izredno okusni, ampak tudi zelo zdravi: pomagajo pri številnih težavah, med drugim naj bi moškim krepili spolno moč. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, pa tudi flavonoidov, s katerimi pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi in krvni tlak. Šparglji slovijo kot diuretik in razstrupljevalno sredstvo, pri količini pa naj ne pretiravajo tisti, ki imajo težave s povečano sečno kislino ali ledvičnimi kamni. Spodbujajo prebavo in pomagajo premagati zaprtje. Njihova osnovna učinkovina je aspargin, ki ga sicer več vsebujejo beli šparglji.
Osnovna učinkovina špargljev je aspargin.
Sezona nabiranja špargljev se začne že marca in traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov. Šparglji so pri nas izjemno priljubljeni tudi zaradi svojih razstrupljevalnih in diuretičnih učinkov na telo. Mlade poganjke divjih lahko naberemo po obronkih gozdov, med grmovjem ali okoli robid, največ jih najdemo na Primorskem. Šparglji so zelo priljubljeni v kombinaciji z jajci, mnogi iz njih pripravljajo čaj in juho, samo pokuhani pa so odlična priloga k mesnim jedem.
