Zobna gniloba je najpogostejša težava

Otroci in mladostniki so premalo seznanjeni s pravilno nego zob in ustne votline oziroma za higieno preprosto ne poskrbijo dovolj, starši pa so pri tem preveč popustljivi: posledično ima vse več otrok že v zgodnjem obdobju gnile zobe, pri tem pa pozabljamo, da zdravje ustne votline vpliva na zdravje celega telesa.

Že od zgodnjega otroštva

»Ustna votlina je del prebavnega trakta, zato lahko bolezni, ki izvirajo iz nje, vplivajo tudi na preostale dele telesa,« pojasnjuje direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj mag. Aleksandra Križaj Dumić, dr. dent. med. »Ključno je, da skrbimo za zdravje ustne votline. Ustne bakterije in vnetja prehajajo v krvni obtok in lahko povečajo tveganje za vrsto drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak in srčne ter respiratorne bolezni.« A žal mnogi o tem niso dovolj ozaveščeni, ugotavlja sogovornica, ki opaža, da pri higieni niso malomarni le otroci, ampak tudi odrasli.

»Pri umivanju pozabljajo na dele, ki so ravno tako pomembni kot sami zobje. Poleg ščetkanja ne smemo pozabiti na nitkanje, čiščenje medzobnih prostorov in higieno dlesni ter jezika. Pri svojem delu opažam tudi nekonsistentnost staršev pri čiščenju zob svojih otrok. Ti otroci že v najstniškem obdobju ostanejo brez zob. Zobnih nadomestkov ali implantatov jim še ne moremo vstaviti, saj jim čeljustnici še rasteta.«

Kot strokovnjaki vztrajno ponavljajo, se nega začne že pri prvem mlečnem zobku: že takrat bi morali otroka privajati na redno umivanje najmanj dvakrat na dan, poudarja mag. Križaj Dumićeva. »Že v zgodnjem otroštvu lahko namreč preprečimo razvoj zobne gnilobe z ustrezno higieno in preventivnimi posegi. Pravilna nega se mora začeti že v ranem otroštvu, da postavljene temelje pozneje le še utrjujemo. Ker majhni otroci še nimajo razvite fine motorike, si sami težko temeljito umijejo zobe, zato tu pridejo na vrsto starši, ki mu jih morajo čistiti. Z dobro voljo in ustvarjalnostjo mu lahko vsakodnevno umivanje zob prikažete kot zabavno opravilo. Lahko sestavite pesem o malčkovih zobkih in jo pojete med ščetkanjem. Ali pa otrok med umivanjem posluša pravljice. Pomembno je, da to ponotranjijo kot prijetno opravilo, starši pa morate biti pri tem vztrajni.«

Z zgodnjimi obiski se privadi na delo v ustih ter spozna okolje, osebje in aparature.

Pravočasno k zobozdravniku

Pomembna je tudi pravilna izbira zobne kreme, saj otroški zob še ni dovolj trden in je manj odporen proti zobni gnilobi kot pri odraslih, zato naj pasta vsebuje fluor, še pristavlja sogovornica in poudarja, da morajo starši otroku umivati zobe najmanj do osmega leta starosti. »Tudi po tem, ko si otroci zobe umivajo sami, morajo preverjati rezultate ščetkanja in predvsem pred spanjem spremljati, ali je bil pri čiščenju dovolj temeljit.« Ob prvem mlečnem zobku je tudi že čas za prvi pregled pri zobozdravniku, ki bo svetoval, kako pogosti naj bodo obiski in kakšna naj bo preventiva. »Z zgodnjimi obiski se bo otrok počasi privadil na delo v ustih, spoznal okolje, osebje in aparature. Zdravnik pa bo lahko ocenil tveganje za nastanek kariesa, spremljal razvoj čeljusti in zob, podal priporočila in izvajal preventivne storitve, popolnoma neboleče za otroka. S tem se tudi lažje prepreči poznejše odstranjevanje kariesa, ki je za otroka bolj naporno,« še polaga na srce zobozdravnica in poudarja, da je najpogostejša težava otrok in mladostnikov ravno zobna gniloba, ki je tudi vzrok, da otroci prezgodaj izgubijo mlečne zobe in stalne šestice: »Razvoj zobne gnilobe pa lahko preprečimo že v zgodnjem otroštvu z ustrezno ustno higieno mlečnih zob in preventivnimi posegi.«