Zoran Predin jugoslovanski pohod začenja z novo skupino

Leta 2018 je priznani slovenski glasbenik in pesnik prejel Ježkovo nagrado. Zorana Predina poznamo po odlični glasbi v številnih slovenskih filmih, televizijskih nadaljevankah in gledaliških predstavah. Njegova nešteta že skoraj ponarodela besedila in nepozabni šansoni so obvezni del slovenske kulture. Začelo se je leta 1979, ko je ustanovil svojo rockersko skupino in ji z imenom Lačni Franz naprtil ves svoj cinizem, sarkazem in občutek za parodijo.

Takšen je še danes, umetnik svojega kova, ki ga imajo radi tudi naši nekdanji bratje; v nedeljo je praznoval 66 let. »V soboto sem imel imeniten koncert v Kninu. Pod slikovito, ponoči osvetljeno trdnjavo se je zbralo za skupno prepevanje Arsenovih pesmi razpoloženo občinstvo. Ob polnoči mi je Damirov Django Band čestital za rojstni dan. Popoldne sem bil že doma v objemu najdražjih,« mi pove v ljubljanskem Dvornem baru, za katerega rad reče, da je to njegova nekdanja pisarna. »Naslednji teden me čaka koncert z Matijo Dedićem v Zadru, potem pa greva z Barbaro za en teden v Sarajevo na festival Bookstan, kjer imam predstavitev romana in koncert.«

Analogna rasa

Lačni Franz so bili prvoligaški bend nekdanje Jugoslavije, in kot kaže statistika, je v 11 letih neprestanega nastopanja – povprečno 50 koncertov na leto – Predin kot glavni in večinski avtor z Lačnim Franzem posnel 16 albumov. Ker še vedno veliko nastopa po državah nekdanje Jugoslavije, ga vprašam, čemu se lahko zahvali. »Uspehu s skupino Lačni Franz v osemdesetih in neprestani prisotnosti vse do danes. V regiji ni veliko kantavtorjev. Tam lahko uspe takemu, ki ga sami nimajo.« Na internetu sem našla o njem veliko člankov na raznih portalih, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, zanima me, kaj ga tamkajšnji pisci intervjujev najpogosteje sprašujejo. »Njihova vprašanja so večinoma utemeljena in zanimiva. Zelo malo je rumenih tem. Najpogosteje me sprašujejo o življenju v Sloveniji in o mojih kolegih glasbenikih. O Janezu Bončini - Benču, o buldožerju Borisu Beletu, največ pa o Anji Rupel.«

Radi se imejte, berite knjige, poslušajte plošče in obiskujte koncerte, vabi Predin. FOTO: Igor Modic

Zaslovel je tudi kot kantavtor v sodelovanju z glasbeniki z območja nekdanje Jugoslavije, ravno zdaj pripravlja nov projekt v tujini. »S kantavtorjem in kitaristom Nikolo Čuturilom – bil je kitarist Riblje čorbe, Bajage in YU Grupe, je pa tudi avtor šestih samostojnih albumov – snemava LP z naslovom Analogna rasa, kot je tudi ime skupine, ki naju bo spremljala. Gre za vrhunske srbske glasbenike najine generacije, ki so člani tudi najbolj znanih srbskih bendov. Bobnar Pače je recimo bobnar Električnega orgazma. Nikola prepeva z mano tudi v slovenščini, kar je prava redkost. Ta teden izide pesem z naslovom Še vedno smo tu.« Že kmalu jih bomo videli tudi na odru. »Jeseni v Srbiji, pozimi in spomladi pa na Hrvaškem in v Sloveniji. Gre za glasbo, namenjeno sorodnim dušam, ki imajo rade analogni instrumentarij.«

Roman in dokumentarec

Veliko odobravanja je požel s prvencem Mongolske pege, pred letom dni je izdal svoj drugi roman Brezmadežna, ki je ogledalo naši veličastni podalpski državi. Na Hrvaškem je izšla pod naslovom Bezgrešna, v ZDA pa jo bo založba Second Wind izdala pod naslovom Pure and sinless z začetno naklado 10.000 izvodov. Ker je zdaj že klasika, da vsako leto izda novo knjigo, me zanima, kdaj lahko pričakujemo naslednjo. »Ravno prejšnji teden sem uredniku Cankarjeve založbe Aljoši Harlamovu oddal svoj tretji roman z delovnim naslovom Cirkus Astralis. Jeseni pričakujem izid Brezmadežne v Srbiji, naslednje leto pa tudi v Iranu in ZDA.« Ko poskušam izvedeti kaj o dogajanju v njegovem domišljijskem svetu, se namuzne. »O novem romanu ne bi rad govoril, dokler ga urednik ne uredi. Je pa napisan v mojem stilu. Humor, kriminalka in nepričakovan zaplet.«

Zoran Predin in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Kmalu bo luč sveta ugledal tudi njegov dokumentarec Praslovan, ki ga je sicer napovedoval že pred leti, zanima me, kje se je zataknilo. »Zgodila se je pandemija. Film je že v končni montaži. Sprejet je na letošnji Filmski festival v Sarajevu, kjer bo tudi svetovna premiera.« Gre za igrano-dokumentarni film o njegovi 45-letni glasbeni karieri. »Režiser Slobodan Maksimović z zelo samosvojo filmsko govorico pripoveduje mojo zgodbo. Film me opisuje v vseh mojih dobrih in slabih barvah. V njem nastopajo moji sodobniki in glasbeni kolegi, pa tudi glasbeni kritiki in pisatelji. Posebno sem vesel, da smo še pravočasno posneli tudi Đorđa Balaševića in Saša Hribarja.« Ali bo morda v filmu izdal kaj takega, česar o njem še ne vemo? »Odvisno, kdo me kako dobro pozna. Večina bo o meni izvedela veliko novega, saj se s svojim jugoslovanskimi uspehi doma nisem nikoli hvalil.«

Delovno poletje

Izjemnemu letu dodaja nov videospot, ki je izšel te dni, vsekakor ni zadnji. »Lyric video za Še vedno smo tu je naredil moj sin Črt. Video za pesem Analogna rasa bomo letos poleti posneli v Beogradu. V času največje popularnosti muzike za oči, pobarvanih kolegov in neprestanega hujšanja smo mi skupina, ki se ponaša s svojo barvo las in kilogrami. Nagovarjamo trenutno najbolj zanemarjeno publiko svoje generacije. Prisegamo na kitarski blues in rock. Vračamo se v svojo glasbeno zibelko,« se pošali v svojem ciničnem slogu in hkrati razkrije novosti. »Pravkar je izšel ponatis albuma Zoran poje Arsena, ki je bil najbolje prodajan album leta 2020 v regiji. Istoimenski koncertni program bo poleti v Splitu, BiH, Varaždinu in še kje. Jeseni sem gost Think Tank Festa v Leskovcu, ki bo tudi velik kulinarični izziv.« Njegovo poletje bo delovno, a s kančkom dopusta. »Po koncertu v Šibeniku si bova z Barbaro privoščila nekaj morja.«

Te dni ljubitelj športa spremlja evropsko prvenstvo v nogometu. »V nedeljo sem za 66. rojstni dan dobil najlepše darilo. Točko proti Danski,« reče v smehu, ko pokomentira tekmo. Poletje bo tudi zanj športno bogato. »Navijal bom za vse slovenske športnike na olimpijskih igrah v Parizu,« pove in doda: »Radi se imejte, berite knjige, poslušajte plošče in obiskujte koncerte.«