Da bo cvetje na balkonu bujno in zdravo

Letošnje vreme balkonskemu cvetju ni bilo najbolj naklonjeno. Kot pravi Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline in svetovalka na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, toploljubnih rož, kot je okrasni mleček, še ne bi smeli postaviti na prosto, a po drugi strani za bršljanke in nageljne hladnejše temperature niso takšna težava.

»Za nageljne svetujem, da jih damo na balkone, že ko gredo nočne temperature v plus. Bolj bodo zdravi, če jih prej postavimo ven. Bršljanke pa morda le malo pozneje. Tisto, kar imamo shranjeno znotraj, naj gre čim prej ven, saj letos minusa ponoči ne bo več,« je povedala Pušenjakova in dodala, da so bolj kot datumi za presajanje pomembne temperature. »Če pa vidite, da vremenske razmere ne vplivajo najboljše na cvetje, pa lahko rastlinam pomagate tako, da jih že takoj po presajanju in nato po enkrat na teden zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge, ali pa z domačimi pripravki iz regrata oziroma baldrijana. Ti jim močno dvignejo energijo.«

Tudi uporabne rastline

Trendi balkonskih zasaditev se sicer v letih niso veliko spremenili, so pa na balkonih in terasah vse bolj pogosta tudi korita z uporabnimi rastlinami. »Pri tem se je treba malo pozanimati, kako kombinirati te rastline, saj čisto vse ne gre skupaj. Priljubljena so zlasti zelišča, jagode, odlična zadeva je tudi balkonski paradižnik,« je priporočila sogovornica.

Že iz časov najbolj znane slovenske vrtnarke Ruth Podgornik Reš je priporočljivo, da poleg cvetočih rastlin vedno sadimo t. i. strukturne rastline, ki imajo samo listje, a dajo lahko cvetju lepo podlago, platno, da zasije, zasaditvam pa več širine in višine ali dolžine.

Balkonsko cvetje FOTO: Depositphotos

Za tiste, ki se lotevajo prvič

Tistim, ki z balkonskimi zasaditvami nimajo veliko izkušenj, Pušenjakova svetuje, da najprej dobro ocenijo, koliko sonca bo na voljo rastlinam. Poznamo namreč balkonske rastline za sonce in za senco, pa tudi za vmesno lego. Pri nakupovanju rož je zato treba biti pazljiv, najbolje je za nasvet vprašati vrtnarja.

Kakšna pa naj bo zemlja v koritih rož? »Absolutno odsvetujem uporabo lastne zemlje. Razen če imamo kakšne stare rastline, nageljne ali pelargonije iz časov naših babic. Sadike, ki jih kupimo pri vrtnarjih, so žlahtnjene, od vsega začetka vzgajane v zemljah (substratih) za rože. In takšna rastlina se nikdar ne bo dobro počutila v vrtni zemlji. Zelo problematičen je tudi kompost, saj ga ljudje ne znajo več pravilno pripravljati in imamo lahko z njim obilo težav. Rastline želijo uravnoteženo okolje za rast,« je poudarila strokovnjakinja.

Raje manj korit

Če je to prevelik finančni zalogaj, raje zmanjšajmo število korit, kot da varčujemo pri kakovosti substrata, še dodaja. »To velja tudi za kupljene substrate. Cena substrata je vedno povezana s kakovostjo. Velja pa, da če bomo kupili pripravek in zemljo pri vrtnarju, tam ne bomo dobili slabega izdelka. Če bomo tam kupili tudi rože, nam bo znal tudi povedati, kateri substrat je zanje pravi. Substratov ne kupujmo na razprodajah, saj to lahko pomeni, da so stari in nimajo več toliko hranil, kot bi bilo treba.«

Previdno z gnojenjem

Kot pravi Pušenjakova, mesec dni po presaditvi rastline ne potrebujejo dodatnih hranil, saj jih dovolj dobijo v zemlji. »Sama pa po prvem presajanju zalijem rože z morskimi algami, s pripravkom, ki vpliva na koreninski sistem, pomaga pri odpornosti, zlasti letos, ko imamo tako hladno vreme. Po enem mesecu začnem počasi dodajati majhne, manj kot polovične odmerke gnojila, po enkrat na teden. Ko pa že zraste bujno cvetje, pa le malo gnojila dodajam vsaki vodi za zalivanje. Rastline imajo rade, da je dodajanje hranil enakomerno razporejeno.«

Preveč drugih dodatkov ne priporoča. Balkonskemu cvetju sicer najbolj grozijo temperaturna nihanja, zato je ob slabi napovedi priporočljivo zalivanje z morskimi algami, od domačih pripravkov pa Pušenjakova priporoča regrat ali preslico ob zelo vročem vremenu.

Korita z vodno rezervo

Nekateri skušajo pred ekstremnim vremenom rože zaščititi tudi z mehansko zaščito, a naša sogovornica kot bolj smotrno naložbo vidi zalivalni sistem oz. korita z vodno rezervo. »Si je pa treba dobro prebrati navodila, kako zalivati v tem primeru. Univerzalnega recepta za zalivanje sicer ni, saj je to odvisno od vremena, lege, vetra, od rastlin in njihovega števila. Priporočam tudi, da rože posadimo v čim večjo posodo, da si rastline lahko znotraj ustvarijo svojo klimo, da imajo dovolj zemlje in koreninski sistemi čim boljše razmere za razvoj.«

Za škodljivce ni preventive

Tudi proti škodljivcem ne moremo nič storiti preventivno, temveč ukrepamo takrat, ko se pojavijo. Pušenjakova med njimi omenja v zadnjih letih precej pogosto zlato minico. Ko ljudje jeseni dvignejo korita, na dnu najdejo kup ogrcev (ne od majskega hrošča, saj ga v koritih ni). »Je škodljiva, a ne vedno. V kompostu sicer mora biti, saj razgrajuje organsko snov. Če vidimo, da na rožah listi rumenijo, je treba preveriti korenine. Če najdemo ogrce, je dobro dodati kakšen naravni pripravek, recimo entomopatogene ogorčice, ki so najmanj sporne za okolje. Težava insekticidov pri cvetočih koritih je vedno v tem, da lahko povzročijo težave čebelam. V vsakem primeru uporabljamo naravne pripravke iz ekološke pridelave.«