Tudi pri živalih je prisoten vročinski stres. Kako omiliti njegove negativne učinke?
Klimatologi pravijo, da je porast povprečne letne temperature najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih – naraščata tako absolutna maksimalna temperatura kot tudi absolutna minimalna temperatura. Narašča tudi število vročih dni – vedno več je dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 stopinj Celzija –, čeprav imamo morda ljudje občutek, da ni tako. Vendar je meteorološka statistika neusmiljena. Na vročino so še bolj kot ljudje občutljive živali, česar se morajo njihovi lastniki zavedati. Kot pravijo veterinarji, so na vročino še najbolj občutljive krave molznice.
Neprijetno za živali
Kadar se visoki zračni temperaturi pridruži še visoka raven vlage v zraku, je vročinski stres pri živalih še večji. Ta ne prinaša le slabega počutja živali, ampak se pokaže tudi z njihovo večjo obolevnostjo, slabimi rezultati plodnosti, pri kravah molznicah je tudi manjša proizvodnja mleka. Da bi se izognili težavam, se rejci odločajo za različne ukrepe za omilitev vročinskega stresa pri živalih.
Kot smo že zapisali, je govedo tisto, ki višje temperature slabše prenaša. V strokovni literaturi lahko med drugim preberemo, da kravam molznicam najbolj ustreza temperatura od 5 do 15 stopinj Celzija. To pa so temperature, ki so poleti praviloma presežene. Vedeti moramo, da se v primerjavi z ljudmi govedo (in mnoge druge domače živali) slabše znoji, zaradi česar v vročih dneh težje oddajajo svojo telesno toploto. Ta se kopiči v organizmu in posledično živali zapadejo v stanje, ki mu veterinarji pravijo vročinski stres.
Prepoznajmo vročinski stres
Segrevanja telesa in nezmožnost oddajanja toplote pri živalih vodi v dvig telesne temperature. Temu sledijo fiziološki odzivi organizma s padcem ješčnosti, proizvodnosti (manjša količina mleka z manj maščobe, slabši prirasti) in drugimi težavami, od katerih so najpogosteje opažene in vzrok za slabo voljo reprodukcijske težave.
Voda za živali naj bo primerne temperature – preveč ledene ne pijejo rade.
Vroči dnevi prinesejo tudi pogostejše pojavljanje presnovnih bolezni, kot sta ketoza in acidoza. Verjetno vsem rejcem dobro znani pa so tudi za vročino značilni t. i. imenovani poletni mastitisi in povečanje somatskih celic v mleku. V skrajnih primerih lahko živali zaradi hude vročine celo poginejo.
Preprečevanje je boljše
Kako torej ublažiti vročinski stres v času visokih temperatur in poskrbeti za boljše počutje domačih živali? Prvi korak je prilagoditev obroka hrane, ki po besedah strokovnjakov ključno pomaga pri preprečevanju ali zmanjševanju vročinskega stresa. Prav tako pomembno je učinkovito prezračevanje in hlajenje hlevov. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na zagotavljanje zadostne količine sveže, hladne pitne vode, s katero se lahko živali ohlajajo. Na tem mestu veterinarji opozarjajo, da voda ne sme biti preveč ledena, saj je živali drugače ne pijejo rade.
Krma
Prilagoditev režima krmljenja nam omogoči, da živali kljub manjši ješčnosti in zmanjšani resorpciji hranilnih snovi te dobijo v zadostnih količinah. To storimo z zamaknjenim časom krmljenja in s prilagojeno sestavo obroka. Ker živali pojedo manjše količine krme, s tem zaužijejo manj hranilnih snovi, kot bi jih morale za doseganje optimalne proizvodnje. To pomanjkanje nadomestimo z uporabo močne krme, s katero povečamo hranilno vrednost obroka. A pozor, delež močne krme ne sme presegati približno polovice obroka. Pri sestavi obroka moramo še paziti, da živali oskrbimo z ustrezno količino vseh hranilnih snovi, vitaminov in mineralov ter da zagotovimo zdravje in dobro delovanje vampa. Kadar koli smo v dvomih, se po nasvet raje obrnimo na veterinarja.
Nevarnost pred vrati
Domače živali ogrožajo tudi številne bolezni, med katerimi so tudi takšne, ki niso ozdravljive in posledično povzročajo tudi gospodarsko škodo. Mednje gotovo sodi afriška prašičja kuga (APK), ki so jo konec junija prvič potrdili tudi na Hrvaškem. V prizadetih obratih so izvedli vse predpisane ukrepe za omejitev širjenja bolezni, za katero ne poznamo cepiva. K sreči na slovenske kmetije APK še ni zašla. Zato je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin znova pozvala vse rejce prašičev, lovce in potnike k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Turiste, ki prihajajo iz držav z okužbo z APK, pozivajo, da morebitnih ostankov s seboj prinesene hrane ne odlagajo v naravo, temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
»Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom in izdelki, ki izvirajo iz prašičev,« pravijo pristojni.
Kot izvemo od veterinarjev, je afriška prašičja kuga nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži in nenaden, visok pogin. Dobra novica je vsekakor ta, da bolezen ni nevarna za zdravje ljudi in drugih živalskih vrst.
Podrobne informacije o afriški prašičji kugi najdemo na spletni strani http://www.afriskaprasicjakuga.si/.
