Ko jabolko diši po domačem: višja hranilna vrednost in manj pesticidov
Ko boste naslednjič v trgovini ali na tržnici kupovali jabolka, vzemite eno v roko in ga poduhajte. Ali diši po jabolku? Sladko-kisli okusi ravno prav hrustljavega sadeža naj vas popeljejo med domače sadovnjake – tja, od koder je prišel, svež in popolnoma dozorel. V tem je namreč ključna razlika med lokalno pridelanim in uvoženim sadjem. Slednje lahko do nas prepotuje dolgo pot, da se med prevozom ne bi pokvarilo, pa ga potrgajo, še preden dozori.
Takšno jabolko zato ne diši po jabolku, saj mu s prezgodnjim trganjem prekinejo razvoj. Zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika ima lokalno sadje tudi višjo hranilno vrednost in vsebuje manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu namreč upada od trenutka, ko je odrezan od svojega vira hrane in vode, zaradi česar mora porabljati lastne zaloge. Vse to so razlogi, da bi morali uživati več lokalno pridelanega in sezonskega sadja, ki ima nadvse pomembno vlogo pri uravnoteženi prehrani ljudi.
Kakovostna pridelava
Tega se zavedajo tudi pridelovalci, ki poudarjajo, da kratke transportne poti ne vplivajo le na svežino pridelka, temveč so hkrati manjša obremenitev za okolje, na kar so potrošniki danes vse bolj pozorni. »Slovenija je majhna in v lokalnem okolju bolj ali manj vsakdo pozna kakšnega kmeta, od katerega lahko kupuje lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Naša pridelava je kakovostna, česar se zavedajo tudi kupci in tudi zato vedno bolj posegajo po teh pridelkih,« meni Mario Šilec, čigar družina v Prlekiji je že od nekdaj povezana s sadjarstvom.
S pridelavo jabolk se na njihovem posestvu namreč ukvarja že tretja generacija. V začetku 90. let so se odločili, da najamejo večji kompleks nasadov, mu pozneje dodali lastno hladilnico, danes imajo tudi sortirno in pakirne linije. Njihova sadjarska kmetija premore 55 hektarov nasadov, v katerih v normalni letini dozori približno 3500 ton jabolk. Pri tem veliko poudarka dajejo trajnosti in si z integrirano pridelavo prizadevajo čim manj obremenjevati okolje.
Kako se ubraniti pred ekstremnim vremenom?
Toda tako kot vsi slovenski sadjarji se tudi v njihovem obratu ves čas srečujejo z zahtevnimi izzivi, največji med njimi so zagotovo ekstremni vremenski pojavi. Vsako leto znova se sprašujejo, kako se pred njimi čim bolje zavarovati in ubraniti, a na koncu ima glavno besedo narava. »Imeli smo veliko srečo in nas letošnje poplave niso prizadele. Bilo je nekaj toče, ki so jo uspešno ustavile protitočne mreže, bilo je kar veliko dežja, tako da ni bilo velike potrebe po namakanju. Bila je le manjša pozeba, ki smo ji še vedno izpostavljeni, saj oroševalnega sistema za zdaj nimamo. Vendar na srečo ni pustila večjih posledic,« se je Šilec nadejal, da bo letošnji pridelek na kmetiji, kjer večinoma gojijo sorte gala, zlati delišes, topaz, idared bonita, ki je v Sloveniji novost, količinsko dober.
Vrste pakiranja se nenehno spreminjajo in prihajajo novi trendi. Delo v sadovnjakih je vedno bolj avtomatizirano in digitalizirano.
Velik pomen za zdravje
Poleg polnega okusa, sočnosti in arome, ki nam jih bodo dala sveža jabolka, lahko z nakupom lokalnega naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje. Kakovostna prehrana, z več vitamini in minerali, dokazano ugodno vpliva na zdravje celic, pomaga preprečevati nastanek nekaterih kroničnih bolezni in pripomore tudi k lažjemu poteku bolezni. Ko ugriznemo v plod, dobimo poleg snovi, ki nam dajo okus in energijo, še različne druge snovi, ki so pomembne za normalno delovanje našega telesa – poleg vitaminov in mineralov tudi antioksidante.
Ključna je podpora lokalnemu
Hkrati bomo z izbiro doma pridelane hrane podprli lokalno trajnostno preskrbo, ki ima poleg zagotavljanja bolj kakovostnih živil tudi širši družbeni vpliv – gre za ohranjanje delovnih mest, samopreskrbo in boljšo prihodnost za naslednje rodove. Ta podpora pridelovalcem veliko pomeni. Stanje na trgu je zahtevno, treba se jim je neprestano prilagajati, kot pravi Šilec, med drugim s ponudbo sort, ki jih želijo kupci. »Tudi vrste pakiranja se nenehno spreminjajo in prihajajo novi trendi. Delo v sadovnjakih je vedno bolj avtomatizirano in digitalizirano. Vseh teh letih smo na naši kmetiji novosti uspešno uvajali v delovni proces in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.«
*Besedilo je objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.
