Kompost ni kup smeti, z njim se je treba truditi

Če želimo rastlinam zagotoviti kar najboljša naravna gnojila, jim dodajmo kompost, pravi strokovnjakinja za zelenjadarstvo in avtorica številnih priročnikov Miša Pušenjak. Kot pojasnjuje, gre za material, ki je popolnoma naraven, po drugi strani pa je že napol razgrajen, torej so hranila, ki jih mikroorganizmi z razgradnjo sproščajo, veliko hitreje na razpolago rastlinam. Tako kot v naravnem okolju, kjer se vse organske snovi pretvorijo nazaj v gnojilo za še žive rastline – denimo v gozdu in na pašnikih, ki jih nihče ne gnoji, pa vseeno lepo uspevajo.

Trije temelji

V splošnem še vedno velja prepričanje, da je za gnojenje najboljši hlevski gnoj, vendar Pušenjakova poudarja, da z izjemo dušika, ki je že na razpolago rastlinam, hranila v njem niso takoj dostopna rastlinam – tako kot pri kompostu –, temveč se to zgodi šele v drugi fazi njegove razgradnje. »S kompostom, ki ga pripravljamo sami, na lastni kmetiji, zemlji celo vračamo njej lastne mikrobe. V zemlji takoj nastopijo procesi sproščanja hranil za rastline.«

Naša sogovornica navaja tri temelje pravilnega kompostiranja: »Kompostiranje je razgradnja organske snovi, mase do humusa. Za ta postopek so potrebni mikroorganizmi, ki jih sicer prinesemo s sabo s kompostno maso. A za svoje delovanje potrebujejo vlago, zato kompost ne sme nikoli biti suh in ga je v vročem vremenu treba vlažiti. Ker je za delovanje mikroorganizmov potrebna primerna temperatura (med 18 in 25 stopinjami Celzija), kompostni kup postavimo v senci. Poleg tega mikroorganizmi, s pomočjo katerih poteka kompostiranje, potrebujejo kisik, zato je nujno občasno zračenje, prevetritev kompostne mase.«

Kaj spada na kompost in kaj ne?

Kaj naložimo na kompostni kup ali v kompostnik, da bo deloval pravilno? Pušenjakova pravi, da vse, kar je naravnega organskega izvora, gre lahko na kompost. A večje stvari je treba nalomiti na manjše dele, prav tako zdrobimo listje, slamo. Tako zagotovimo, da se bo vsa masa razgradila približno sočasno. Sicer pa velja, da nanj ne odlagamo citrusov, »saj s svojo kislino uničujejo postopek kompostiranja, poleg tega so neekološki citrusi precej tretirani s pripravki za zaviranje gnitja. Enako velja pogosto za rezano cvetje, kupljeno seveda, in banane.« Na kompost ne sodijo iztrebki psov, mačk, tudi kosti in drugi mesni ostanki obrokov niso zaželeni, saj se lahko v kompostu zaredijo neželeni glodavci.

Načeloma velja, da je kompost kakovosten, če je narejen doma, na našem vrtu ali kmetiji. FOTO: Sanghwan Kim/getty Images Getty Images/istockphoto

Izkušena strokovnjakinja opaža, da pri kompostiranju mnogi delajo precej napak. Največja je ta, da vidijo kompost kot odlagališče organskih odpadkov. Vendar kompost ni kup smeti, z njim se moramo truditi. »Če želimo, da se bodo vsi ti odpadki spremenili v najboljše gnojilo za naš vrt, mora biti kompost plod našega dela in nanj čez poletje ne smemo pozabiti,« je poudarila. Jesen je čas, ko odpadke na kompostu poskušamo spremeniti v gnojilo za naš vrt. Toda to se ne zgodi samo od sebe. Kot že omenjeno, so poleg organskih odpadkov potrebni še zrak, vlaga in toplota.

»Najbolj težaven je zrak. Kompostni kupi so pogosto premokri, previsoki, zato v notranjosti kmalu zmanjka zraka. Zelo pomembno je tudi, da jeseni sestavimo, pomešamo in premečemo celoten kup. Če imamo kompostnik z dvema prekatoma, je delo lažje. Prvega spraznimo in kompost, ki je v njem že dozorel, uporabimo na vrtu. Zdaj imamo prazen prostor. Lahko začnemo zlagati organske odpadke, ki so se nabrali čez leto. Za delo vedno izberemo sončen dan brez vetra. Po možnosti naj bo to še v oktobru, ko so temperature vsaj nad 15 stopinjami Celzija. V vetru ali pri zelo nizkih jesenskih temperaturah lahko namreč propade veliko mikroorganizmov, ki so v kupu že začeli svoje delo.«

Živa bitja na kompostu niso sovražniki

Naj vas življenje in mrgolenje v kupu ne motita. Pred uporabo na vrtu je smiselno kompost presejati: grobi del pustimo v kupu kot pospeševalec kompostiranja, fini del pa uporabimo za gnojenje. V grobem delu bo ostala tudi večina deževnikov, ogrcev, gosenic, torej naših »delavcev«, ki organsko maso predelujejo v hrano za rastline.

Kako vemo, ali je kompost kakovosten?

»Načeloma velja, da je kompost kakovosten, če je narejen doma, na našem vrtu ali kmetiji. V njem ne smemo videti plastičnih delcev, pred uporabo ga presejemo, da gre v zemljo res samo popolnoma razpadel, droben material. Če ga kupujemo, pa mora imeti zagotovilo, da ustreza naši zakonodaji, ki je razmeroma stroga,« še pove Pušenjakova in doda, da če diši po zemlji, je skoraj zanesljivo primeren. »Ekološko vrtičkanje se je ugnezdilo v srca mnogih Slovencev, kar me zelo veseli. K ekološki pridelavi vrtnin pa sodi tudi gnojenje z organskimi gnojili. Teh je zelo veliko, gnojenje s hlevskim gnojem in drugimi vrstami gnoja je samo ena izmed možnosti. Mnogi so presenečeni, ko jim povem, da je pravzaprav kompost še veliko boljše gnojilo kakor sam gnoj.«