Manjše jagode so okusnejše
Čeprav nas bodo jagode s svojim sladkim vonjem in okusom razvajale šele pozneje v pomladi, pa so topli marčevski dnevi idealen čas, da »pripravimo teren« za plodovito rast. V nasadih so aktivnosti že v polnem teku: čistijo suho in odmrlo listje, vitice in plevel, pokrivajo rastlinjake in tunele ter skrbijo za zaščito pred škodljivci in boleznimi. Zelo pomembna je tudi skrb za vlažnost tal in potrebna hranila, poudarjajo na kmetiji Jurkovič, na kateri se s pridelavo jagodičevja ukvarjajo več kot 40 let in so tudi eden glavnih pridelovalcev pri nas. »Prve jagode letos pričakujemo v proizvodnji v tleh in zaščitenem prostoru okoli prvega maja oz. mogoče že kakšen teden prej,« pove gospodar Igor Jurkovič.
Bojijo se pozebe
Kot vsi pridelovalci sadja se v zgodnji pomladi seveda bojijo pozebe. Zato pred nizkimi temperaturami jagode zaščitijo v rastlinjakih in s koprenami, ki v času nizkih temperatur ohranjajo temperaturo akumulirano v tleh in s tem zaščitijo rastline. Pomembno je predvsem, da zaščitimo odprt cvet, ki zdrži do –1,5 stopinje C. Manj je cvet odprt, nižjo temperaturo prenese. Seveda je pridelek pred vremenskimi vplivi težko povsem zaščititi, vseeno pa si pomagajo z različnimi sredstvi, kot so naravni biostimulatorji oz. krepilci rastlin za izboljšanje tal in rast rastlin. »Rastline so tako bolj zdrave, lažje prenašajo stresne razmere, kot so nizke in visoke temperature, in so bolj odporne proti boleznim, hkrati pa dajejo bolj kakovostne plodove,« je še dejal sogovornik.
Sorte jagod z majhnimi pridelki po navadi dajejo več okusa.
So zaradi teh sredstev jagode tudi lepše, večje, bolj dišeče in okusnejše? »Ne, na organoleptične lastnosti jagod vplivajo predvsem pravilna vzgoja rastlin, tla in pa sorta s svojimi sortnimi značilnostmi. Sorte jagod z majhnimi pridelki dajejo po navadi več okusa kot sorte z velikimi,« je še povedal Jurkovič.
Na domačem vrtu
Na domačem vrtu je sicer jagode najbolje saditi na grebene, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. Oblikujemo jih z motiko, nato nanje posadimo kakovostne sadike. »Če bomo uporabljali folijo, potem pod njo namestimo namakalni sistem. Morda bo za domači vrt boljša izbira zastirka iz slame. Tako so plodovi čisti in nimamo težav s plevelom,« je povedal.
Pazite, kje sadite jagode
Jagod naj ne bi sadili na mestu, kjer so dotlej rasli paradižniki, kumare, krompir ali paprike, saj je v teh tleh velika možnost za razvoj bolezni. Priporočljivo pa je, da jih sadimo v bližini česna, čebule ali špinače, saj naj bi tam dobro uspevale.
Sajenje začnemo v aprilu, ko se zemlja segreje, v velikem rastlinjaku pa jih lahko nasadimo tudi že v marcu. Pri tem pa je treba paziti, da se temperature ponoči ne spustijo prenizko. »Pred sajenjem moramo tla tudi dobro pognojiti, saj jagode močno cvetijo in plodijo. Prav tako imejmo v mislih, da imamo iste sadike na istem mestu največ tri leta ali še bolje le dve leti. Nato jih prestavimo na drugo mesto. Če so sadike zdrave, zelo enostavno jagode vzgojimo iz živic, ki redno odganjajo iz rastlin. Če jih je preveč, pa jih sproti odstranjujemo,« še svetuje Husić.
Sadike jagod najprej posadite v lončke, nato pa spomladi presadite na vrt. Po presajanju jih redno zalivajte na tri do štiri dni.
Zimska rez v marcu
Marčevski dnevi so sicer idealni tudi za zimsko rez sadnega drevja in jagodičevja. »Toda v času rezi in vsaj tri dni po tem naj bo suho vreme. Pri rezi namreč nastanejo rane, ki jih je pametno zapreti s cepilno smolo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da zaradi mraza popokajo ali skoznje vdrejo bolezni in škodljivci,« še pove vrtnarski izvedenec, ki v kombinaciji z rezjo priporoča tudi prvo škropljenje z bakrovim sredstvom.
Ne gnojimo tik ob deblu
V sadovnjaku začnemo gnojiti, ko začne drevo brsteti. »Za obnovo humusa in vnos organske snovi uporabimo ekološki hlevski gnoj v peletih, ker vsebuje aktivne mikroorganizme ter huminske in fulvo kisline. Da poskrbimo za dober pridelek, pa uporabimo rudninsko gnojilo s pravim razmerjem dušika, fosforja in kalija ter mikroelementi,« svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. Vsako gnojilo potresemo po obodu krošnje v širokem pasu, izognemo pa se gnojenju tik ob deblu. Gnojilo se mora raztopiti in preiti v talno raztopino, kjer bo na voljo rastlinam, zato je najbolje, da to opravimo pred napovedanim dežjem.
»To namreč deluje proti boleznim in z njim razkužimo nastale rane. Naslednji dan opravimo še škropljenje proti škodljivcem z oljnim pripravkom. Sredstev ne mešamo, saj se mešanica sesiri.« Škropljenje z morskimi algami in aminokislinami svetuje tudi za zaščito pred pozebo, vsaj tri dni pred napovedanimi ohladitvami: »Vsekakor pa to naredimo od zagona rasti naprej, da okrepimo razvoj mladih poganjkov, tako zelenih kot cvetnih. Pretekla leta so nas naučila, da topel konec zime prebudi cvetove, a jih poškoduje nenadna hladna fronta, ki jih uniči.«
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Kmetijske novice.
