Ministrica obljubila: Prizadetim kmetijam bomo pomagali
Slovenijo je prizadela naravna katastrofa, ki je pustila hude posledice tudi na področjih, za katera je pristojno vaše ministrstvo. Kateri sektorji so jo najslabše odnesli?
Na žalost so bili prizadeti vsi sektorji, a končna ocena škode po neurjih s točo in avgustovskih poplavah še ni izdelana. Stanje na terenu spremlja javna služba kmetijskega svetovanja in pripravlja t. i. neuradna poročila o obsegu škode in poškodovanosti. Povemo lahko, da je bilo v prvi polovici leta, točneje do 31. julija 2023, poškodovanih okrog 60.000 hektarov kmetijskih površin. Škoda, ki so jo povzročile poplave, še ni popisana in ne vemo, kolikšna bo. Naše ministrstvo je že dalo pobudo za oceno škode ministrstvu za obrambo, na podlagi katerega je že bila aktivirana državna komisija za oceno škode. Obenem so nekatere občine že aktivirale svoje občinske komisije in te bodo vse natančno popisale. Pričakujemo, da bo škoda, ki jo je povzročila povodenj, ocenjena do konca tega leta.
Ali nastale razmere kakorkoli vplivajo na preskrbo s hrano oziroma našo prehransko varnost?
Poplave in druge naravne nesreče, kot so neurja s točo, gotovo negativno vplivajo na preskrbo s hrano. Kmetijskih pridelkov, ki so bili v naravnih nesrečah poškodovani ali uničeni, ne bo na trgu. Zmanjšala se bo tako pridelava kot predelava. Če bo primanjkovalo določenih kmetijskih pridelkov, bomo morali računati na uvoz iz drugih držav. Povečan uvoz hrane in kmetijskih pridelkov pa lahko vodi v dodatno rast cene na trgu.
Za oceno škode je torej še prezgodaj, a kaj kažejo preliminarne ocene?
Natančnih podatkov, kot sem že dejala, še nimamo. Dejstvo je, da so v poplavah poleg kmetijskih površin, ki so bile poškodovane zaradi naplavin ali pa je določene dele zemlje voda odnesla in so nastali klifi, poškodovani so tudi gospodarski objekti. Velika je škoda na hlevih, gospodarskih poslopjih, poškodovana ali uničena je bila mehanizacija in poginilo je veliko živali. Vse to bomo morali oceniti in na podlagi ocene videti, kakšne so dejanske posledice in kaj bodo prinesle kmetijstvu v prihodnosti.
Na kakšno pomoč lahko računajo prizadeti kmetje in drugi v živilski verigi?
Kmetijam bomo pomagali na različne načine. Naj omenim, da je bila sprejeta sprememba zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim določa, da je pomoč mogoče dodeliti tudi v primeru škode, ki jo lahko zavarujemo pri zavarovalnicah po delno subvencioniranih premijah. Namreč do te spremembe zakona ni bilo mogoče dati pomoči za škodo, ki so jo povzročile toča, poplave in pozeba. Zdaj bomo v teh primerih, ko je poškodovanost več kot 80-odstotna, škodo ocenili, določili izpad prihodka in na njegovi podlagi odmerili odškodnino. V primerih, kjer je škoda na pridelku 100-odstotna, pa se dejansko lahko izvede izplačilo odškodnine po načelu »deminimis«, torej po hitrejšem postopku.
Na ministrstvu že pripravljamo različne razpise. Eden, ki bo kmalu objavljen, je za nakup mehanizacije na območjih z omejenimi dejavniki, kjer bomo dejansko sofinancirali nakup mehanizacije do 90 odstotkov njene vrednosti. V okviru tega razpisa bodo naslovljene tudi kmetije, ki so bile poplavljene in so izgubile mehanizacijo. Potem bo verjetno treba pripraviti še kakšen razpis za vzpostavitev kmetijskih površin, saj so številne polne nanosov, na določenih delih pa je zemljo odneslo.
Poplave so zdaj resda glavna tema in težava, ki je zasenčila vse druge. Vseeno nas zanima, kako uspešni smo pri blaženju inflacijskih pritiskov na cene hrane. Zdi se, da se hrana po eni strani še vedno draži, po drugi pa pridelovalci, torej kmetje, še vedno dobijo le majhen delček na račun podražitev. Ali lahko presekamo ta gordijski vozel?
Najprej moram povedati, da ugotavljamo, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega mehanizma, s katerim bi lahko po celotni verigi ugotavljali, kolikšna je dodana vrednost posameznega deležnika, torej vse od primarne proizvodnje do trgovine in končnega potrošnika. To je en del, ki se ga zavedamo in ga bomo v bodoče tudi spremenili.
Kot mehki ukrep smo izvedli t. i. spremljanje košarice. Vanjo smo vključili 15 osnovnih skupin prehranskih izdelkov in v okviru tega spremljamo povprečno 68 izdelkov pri vseh trgovcih, ki delujejo na slovenskem trgu. Tukaj je treba poudariti, da smo s samo košarico, s katero spremljamo cene, uspešni in se dejansko pozna znižanje cen. Vendar moram dodati, da so trgovci v teh primerih do potrošnikov neprijazni, kajti po odhodu popisovalcev se cene spet spremenijo. Zaradi tega smo se dogovorili, da bodo ob popisu navzoči tudi tržni inšpektorji. Da obenem opravimo tržni nadzor in na podlagi tega vidimo, ali se dogajajo kršitve.
Poplave in druge naravne nesreče, kot so neurja s točo, gotovo negativno vplivajo na preskrbo s hrano.
V juliju je bil uveden nov ukrep, ki sem ga že omenila, in sicer spremljanje cen v celotni verigi preskrbe s hrano. Ta ukrep bo pripomogel predvsem k večji transparentnosti deležnikov v celotni verigi. Zavezanci – pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci – že poročajo, in sicer se je prvo poročanje končalo 20. avgusta. Zavezanci poročajo o ponderiranih cenah, količinah ter poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, in sicer po naslednjih kategorijah: žita in žitni izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca, sadje in zelenjava. Zavezanci so dolžni posredovati navedene podatke do konca leta 2023 in prvi rezultati poročanj bodo vidni v nekaj mesecih, ko bomo lahko posamezna poročila primerjali med sabo.
Ali bodo poplave dolgoročno pomenile dodaten pritisk na ceno hrane?
Poplave, ki so prizadele Slovenijo, bodo gotovo vplivale na ceno hrane. Dokler ne bo popisana vsa škoda, je težko povedati, kakšne bodo kratkoročne in kakšne dolgoročne posledice poplav na ceno hrane. Če bo pridelka manj, bo verjetno tudi njegova cena višja. Dogodek pa bo vsekakor imel učinek na celotno našo agroživilsko verigo preskrbe s hrano, saj bodo v prihodnjih mesecih zmanjšane dobave surovin domačih pridelovalcev. Pomanjkanje določenih surovin pa bo verjetno povzročilo dvig cene.
Dotaknimo se še enega perečega problema, na katerega opozarjajo predvsem rejci drobnice – napadov divjih živali na drobnico. Kako na ministrstvu rešujete ta problem?
Upravljanje z divjadjo je v pristojnosti našega ministrstva, medtem ko je upravljanje z velikimi zvermi v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor. Z divjadjo upravljajo lovske družine na podlagi načrtov upravljanja, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Letos so že bili sprejeti novi dvoletni načrti, v zaključni fazi pa so tudi dolgoročni. V njih je predviden večji odvzem jelenjadi in divjega prašiča, ki v Sloveniji povzročata največ škode. Nastajanje škode pa je precej odvisno tudi od okoljskih razmer, zato je na primer odstrel za določena območja zelo omejen.
Upravljanje z zvermi me skrbi, saj imamo zaradi velike številčnosti rjavega medveda in v zadnjih časih volka težave v kmetijski proizvodnji.
Kar pa zadeva upravljanje z zvermi, me skrbi, saj imamo zaradi velike številčnosti rjavega medveda in v zadnjih časih volka težave v kmetijski proizvodnji. To namreč negativno vpliva na kmetovanje, še zlasti na rejo domačih živali. Obvladovanje škode v kmetijstvu je zlasti problematično pri živalih, ki so na paši, kajti tam lahko večjo škodo povzročata ravno rjavi medved ali pa volk. Zato je velik izziv pri ohranitvenem upravljanju z obema zverema, saj je eden od ukrepov odvzem iz populacije. Na našem ministrstvu izvajamo ukrepe, kot so ureditev stalnih večžičnih elektroograj, obor in uporaba visokih elektromrež, prav tako zapiranje čred čez noč na varno in uporaba pastirskih psov.
Končajva pogovor s prijetnejšo temo – z Agro, najpomembnejšim kmetijsko-živilskim sejmom pri nas. Na njej že tradicionalno sodeluje tudi vaše ministrstvo. Kaj ste letos pripravili?
Osrednja vsebina našega letošnjega sejemskega nastopa je ekološko kmetijstvo, saj smo si zadali zelo ambiciozen cilj, da povečamo površine ekološkega kmetijstva za 18 odstotkov. Zato bo na razstavnem prostoru poseben poudarek na spodbujanju ekološkega kmetijstva.
Obiskovalce bomo nagovarjali tudi s promocijsko kampanjo Lepo je biti kmet, s katero ozaveščamo o pomenu poklica kmeta. Opomniti želimo, da je poklic kmeta enakovreden vsem drugim in pomemben tudi za prebivalstvo, saj so kmetje tisti, ki pridelujejo hrano, in lokalno pridelana hrana je kakovostna.
Poudarek bo tudi na ribištvu in gozdarstvu, pri čemer želimo promovirati poklic gozdarja in pravila gozdnega bontona. V ospredju bo tudi tema odpadne hrane, tako da bodo obiskovalci deležni informacij in spodbude, kako v svojih gospodinjstvih zmanjšati količino odpadne hrane. Predstavitev bosta pripravili tako Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja kot Uprava za varno prehrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prva bo obiskovalcem dajala informacije v zvezi s poplavami in načini uveljavljanja višje sile. Druga bo med drugim opozorila, na kaj je treba paziti pri pridelkih s poplavljenih površin. Organizirali bomo tudi vrsto okroglih miz na različne teme.
