Modna svežina vin
Slovenija je s svojo pestro pokrajino in raznolikimi klimatskimi razmerami idealno okolje za pridelavo vina. Vinogradniška tradicija v naših krajih sega več kot dva tisoč let nazaj. Nič nenavadnega torej, da imamo tudi nekaj avtohtonih vinskih sort. A preden spoznamo, katere so, predstavimo aktualne smernice na področju vin.
Sveža vina so v ospredju
»Letošnje smernice postavljajo v ospredje vina, ki so bližje svežini, penine in roseji. Zadnje lahko piješ vedno, saj so to lahka, sadna in suha vina,« nam uvodoma pove Valentin Bufolin, predsednik društva Sommelier Slovenije. »Pravi fenomen na svetovnem vinskem trgu so v zadnjem času brez dvoma dealkoholizirana vina. Gre za vina, ki imajo zmanjšano vsebnost alkohola oziroma so čisto brez njega in so odgovor na novo ciljno publiko. Mlade generacije namreč ne želijo uživati alkohola,« pravi somelje in doda, da je pridelava takšnih vin izziv za vinarje. »Smo na začetku nečesa velikega, saj povpraševanje po dealkoholiziranih vinih obstaja in raste. Tudi na Slovenskem imamo vinarja, ki se je podal na to novo področje.«
»Za vinarstvo so značilni časovni vzorci spreminjanja trendov in trenutno smo v obdobju, ki je naši kleti pisano na kožo, saj se izredno povečuje povpraševanje po svežih sadnih vinih z nizko vsebnostjo alkohola,« pravijo predstavniki Puklavec Family Wines in dodajo, da so iz leta v leto bolj priljubljena peneča vina, ki jim pri njih namenjajo veliko pozornosti. Sicer pa v njihovi kleti opažajo, da Slovenci v primerjavi s tujci radi pijemo slajša vina.
Zahtevna letina
»Narava nas vsako leto znova preizkuša, tako da je zelo pomembno načrtovanje, kako trti zagotoviti optimalne razmere, da bo obrodila najkakovostnejše grozdje. Nekaj vremenskih neprilik nas je prizadelo tudi letos, predvsem spomladanska pozeba. Večjih izgub k sreči nismo imeli in upamo, da tako ostane,« pravijo v vinski kleti Puklavec Family Wines in omenijo, da se v njihovih vinogradih še vedno pojavlja rumenica, ki se je žal razširila na vse vinogradniške lege v Sloveniji in bo seveda vplivala na velikost letine.
V vinski kleti Vinakoper pravijo, da je letošnji letnik zaznamovala precej mokra pomlad, kar je zahtevalo več zaščite pred boleznimi. Škoda je nastala tudi zaradi pozebe, toče in neurij. »Tam, kjer naravnih nevšečnosti niso občutili, pa je vinska trta lepo odcvetela in tudi nastavki grozdja kažejo dobro. Če nam bo vreme naklonjeno, si letos v Istri obetamo lepo trgatev,« so optimistični sogovorniki iz Vinakoper.
Avtohtone sorte
»Avtohtone sorte grozdja za pridelavo vina so naša bogata dediščina, ki je ne smemo izgubiti,« so prepričani strokovnjaki Vinakoper. Ob tem povedo, da so nekatere od njih že skoraj izginile, ker so bile ekonomsko nezanimive: »Na Primorskem pa se v Selekcijsko-trsničarskem središču Vrhpolje, ki ga že vrsto let vodi neumorna Andreja Škvarč, ukvarjajo tudi z ohranjanjem starih lokalnih primorskih sort, ki jih redno spremljajo in iz njih v raziskovalne namene še vedno pridelujejo tudi vino.« Enega večjih vinogradov s starimi lokalnimi sortami ima tudi klet Vinakoper. Ljudje so, kakor opažajo sogovorniki iz Kopra, čedalje bolj naveličani sort, kot sta chardonnay in cabernet sauvignon, in iščejo nekaj novega. To »novo« pa so lahko tudi vina, pridelana iz starih avtohtonih in lokalnih sort.
Bufolin pravi, da je pridelava avtohtonih sort svojevrsten izziv za vinarje, predvsem z vidika ekonomskega učinka: »Avtohtone sorte so gotovo zanimive za turiste, ki želijo na ta način bolje spoznati našo deželo, zato bi jih veljajo uporabiti kot vstopno točko pri degustacijah v vinskih kleteh.«
Bolj ozaveščen potrošnik
Predsednik društva Sommelier Slovenije med svojim vsakdanjim delom opaža, da je med slovenskimi ljubitelji vin vedno več želje po širšem znanju. »Slovenski kupec vin je vedno bolj ozaveščen in zahteven. To potrjuje tudi zanimanje za someljejske tečaje med ljudmi, ki ne delajo v gostinstvu in turizmu,« sklene Valentin Bufolin.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.
