Na klepetu z vinsko kraljico
Vinska kraljica Slovenije ima v času svojega vladanja veliko različnih nalog in obveznosti. Ker nas je zanimalo, kaj vse je počela zadnjega pol leta, smo se odpravili v Vipavsko dolino, točneje na Planino nad Ajdovščino, kjer smo v hladu vinskega hrama na Posestvu Ferjančič poklepetali z vinsko kraljico Sanjo Ferjančič. Kot nam je povedala, je njeno življenje že od rojstva povezano s trto in vinom, saj so skupaj z bratoma že sedma generacija na posestvu, kjer se z vinogradništvom ukvarjajo že več kot dve stoletji.
Za vami je dobra polovica leta »kraljevanja« slovenskim vinorodnim deželam. Kaj vse ste v tem času doživeli?
Odkar nosim krono slovenske vinske kraljice, se obiskala že vse tri vinorodne dežele, se udeležila številnih festivalov, ki so jih organizirala različna vinogradniška društva po državi. V tej vlogi sem imela priložnost spoznati veliko vinogradnikov, tudi tistih malih, o katerih nisem še nič vedela. Vsi dogodki so me vsak po svoje navdušili, gotovo pa večjo težo nosijo tisti v domači Vipavski dolini. Vsekakor lahko rečem, da je to zelo zanimiva izkušnja.
Kako mladi gledate na prihodnost slovenskega vinogradništva in rujne kapljice?
Prepričana sem, da je pred slovenskim vinogradništvom lepa prihodnost. Kot zanimivost lahko omenim duhovnika Matijo Vrtovca, ki je že davnega 1844 v prvi knjigi o vinogradništvu in vinarstvu zapisal, da ima Vipavska dolina velik potencial in da bi lahko vipavska vina drago prodajali v Anglijo. Zanimivo se mi zdi, da se je že v tistih časih tako razmišljalo. Nekateri vinarji so to tudi dokazali, čeprav so največji problem, ki ga imamo v slovenskem vinarstvu, majhne količine, saj je večina vinarjev majhnih, skorajda butičnih. Po drugi strani premoremo tudi druge, turistične potenciale in marsikateri vinar je svojo dejavnost povezal s turizmom. Tudi na našem posestvu vzporedno z vinskim poslom razvijamo turistično ponudbo.
Ko že govorimo o prihodnosti, ne moremo mimo mladih prevzemnikov, ki jih med vinarji ne manjka. Tako se tudi moj brat pripravlja, da bo v bližnji prihodnosti od staršev prevzel vinogradniški posel. Da je pot mladih prevzemnikov lažja, poskrbita z različnimi podporami tudi država in Evropska unija.
Čeprav izvirate iz vinogradniške družine, ste se odločili za drugačno prihodnost.
Res je, čeprav sem odraščala tu, na kmetiji, in sem že od mladih nog hodila z mamo in očetom v vinograd ter opravljala različna vinogradniška opravila, sem se odločila za študij fizioterapije. Kljub drugačni študijski smeri, ki ni enološka, pa sem še vedno močno vpeta v delo na družinskem posestvu, kjer pomagam predvsem pri organizacijah degustacij, ne ustrašim pa se niti računovodskih opravil. Ker imamo deset hektarov vinogradov, je dela vedno dovolj.
Katero vino vam je najljubše?
Vsekakor je to pinela, ki je avtohtona vipavska sorta in naj bi prihajala prav s Planine, kjer je naše posestvo. Tudi kot vinska kraljica sem jo izbrala za svoje vino. Od belih vin mi je všeč še zelen, ki je prav tako vipavska sorta, od rdečih merlot in cabernet franc. Sicer pa sem zelo odprta in rada pokušam različna vina. Kadar sem v Posavju, na primer z veseljem poskusim modro frankinjo in cviček. Pa tudi drugače se mi zdi zelo pomembno, da vsaka vinska dežela promovira svoja lokalna vina in sorte, ki tam zaradi naravnih danosti najbolje uspevajo.
Nam lahko poveste še kaj več o pineli?
Kot rečeno je pinela avtohtona vipavska sorta, ki raste predvsem v zgornjem delu Vipavske doline, nekaj pa je najdemo tudi v manjšem delu Krasa. Najbolj ji ustreza kamnita, zelo pusta zemlja, kar smo ugotovili tudi v našem vinogradu. Namreč, ko smo nekaj trsov zasadili v bogatejšo zemljo, ni tako dobro uspevala kot v pusti zemlji, kar kaže, da gre za sorto, ki ne potrebuje veliko in je tudi zelo odporna proti suši.
Pred vami je še slaba polovica kraljevanja vinski deželi. Kaj vse vas čaka do konca leta?
Konec avgusta bo sejem Agra, kjer me čaka veliko aktivnosti, zato bom ves čas sejma preživela kar v Gornji Radgoni. Septembra bodo trgatve, ki pa se bodo ponekod začele že prej. Tako bomo v Vipavski dolini trgali grozdje že avgusta. Trgatvam bodo sledila martinovanja in različni vinski festivali, tako da sta pred menoj pestra jesen in zima.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.
