Ne pozabite na zimsko obrezovanje drevja
Pozimi, ko imamo na vrtu manj dela, je pravi čas za zimsko obrezovanje. Strokovnjaki pravijo, da je zimska rez v sadovnjaku zelo pomembna, ker z njo uravnavamo razmerje med rodnostjo in bujnostjo rasti. Njenemu imenu navkljub jo lahko opravljamo vse do prvega cvetenja sadnega drevja.
Pravila obrezovanja
Obrezovanja drevja se seveda ne lotimo vsepovprek, ampak pri tem veljajo nekatera pravila. Kot pravijo strokovnjaki Plantelle, je pri vzgajanju drevesa na eno samo deblo pomembno, da imamo samo en vrh. Tu imenujemo najvišjo vejo voditeljica. »Vrh lahko vsako leto nižamo, saj ima drevo najvišjo, najbolj bujno rast. Izberemo eno vejo in druge, ki so prav tako visoke in tekmujejo z njo, izrežemo ali upognemo. Tako naj ne bo približno 50 cm pod vrhom nobene druge veje. Pri rezi vedno svetujem uporabo škarij in žag na podaljšani palici,« pravijo naši sogovorniki in dodajo, da če ne gre drugače, uporabimo kakovostno lestev in imamo vedno ob sebi še nekoga, ki nas bo usmerjal pri obrezovanju.
Piramida ali kotel
Pri vzgoji sadnega drevja lahko sledimo dvema oblikama vzgoje – piramidi ali kotlu. Piramida je enostavnejša in zato primernejša za uporabo v domačem sadovnjaku. »Z rezjo vedno začnemo na vrhu krošnje. Najprej oblikujemo vrh in se počasi, po etažah, spuščamo dol,« razložijo Plantellini strokovnjaki in ob tem opozorijo: »Če začnemo spodaj, vso svojo energijo porabimo za najbolj dosegljivi spodnji dve etaži in na koncu dobimo krošnjo oblike pravokotnika. Med sezono opazimo, da plodovi niso enakomerno razporejeni po krošnji in je večina na vrhu. Pri piramidi pa je krošnja enakomerno osvetljena in pridelamo večjo količino in bolj kakovostne plodove.«
Druga oblika vzgoje je kotel, ki zahteva več dela in skrbi, saj moramo drevo oblikovati že od sadike naprej. Oblika kotla je lepo razvejeno drevo s tremi glavnimi vejami, ki zasede malo več prostora kot piramidalna oblika. Odlična ideja je, če je vsaka veja svoja sorta. »Začnemo z vzgojo sadike, tako da pustimo sredinski poganjek in izberemo tri stranske na ustrezni višini, vsaj 40 cm nad tlemi. Stranske veje upogibamo v želeno obliko. Po dveh ali treh letih sredinski poganjek odstranimo in imamo kotel. Vloga sredinskega poganjka v začetnih letih je ta, da stranske ne divjajo preveč ter jih lažje upogibamo in usmerjamo v želeno smer,« pojasnijo strokovnjaki.
Kaj pa upogibanje
Naši sogovorniki opozorijo na pogosto napako domačih sadjarjev, in sicer izrezovanje ali krajšanje večine mladega lesa. Posledično ostaneta star les in razburjen sadjar, ker mu drevo nič ne rodi. Da bi se temu izognili, se moramo v nekaterih primerih lotiti upogibanja pokončnih mladic v želeno smer, pri čemer uporabimo mehko sadjarsko vezico. Tako ne pride do poškodb vej.
Kaj dosežemo z upogibanjem? V dveh do treh letih bo ta upognjena veja nadomestila starejšo. To pa pomeni mlad in roden les za naslednjih nekaj sezon. Z upogibanjem pa spremenimo tudi potek hranil in spodbudimo rast stranskih brstov, ki bodo kratki in naslednjo sezono polni cvetov in plodov.
Ne pozabimo na grmovnice
Zimski čas lahko izkoristimo tudi za obrezovanje nekaterih grmovnic. Ne nazadnje v tem času drevnina miruje in z njo notranji obrambni mehanizmi lesnatih rastlin, s katerimi se branijo pred posledicami poškodb. Namreč vsaka rez živih vej je poškodba: je živa rana, skozi katero se les okuži z drobnoživkami, ki ga razkrajajo. Če režemo v času zelenega listja, se v živem lesu takoj aktivirajo zapore, ki upočasnijo rast razkrojevalcev. Drevesa, pred katerimi je dolgo življenje, zato obrezujemo spomladi, poleti in jeseni. Grmi rastejo drugače in se hitreje obnavljajo, zato pa lahko za obrezovanje grmovnic izkoristimo »mrtvi zimski čas«.
Cilj obrezovanja
Kot pravijo naši sogovorniki, s pravilnim obrezovanjem spodbujamo cvetenje, z močnim, čvrstim steblom zagotavljamo dobro stabilnost in vitalnost, drevnino na majhnem vrtu z obrezovanjem omejujemo, da ostane prostor pregleden in funkcionalen. Ob tem opozorijo še, da moramo ločiti med obrezovanjem in striženjem – pri prvem režemo veje, z drugim pa oblikujemo ploskve.
Iz grmovnice najprej izrežemo propadajoče, bolne in odmrle poganjke. Ker mladi in dobro osvetljeni poganjki bolj bogato cvetijo od starih, cvetoče grmovnice redno »zračimo«. To pomeni, da vsako zimo izrežemo katero staro steblo čisto pri tleh.
»S tem v grm spustimo svetlobo. Če tega ne delamo, se nam v grmovnici začne nabirati staro vejevje, cvetja je iz leta v leto manj in še to je le na obodu grma,« pravijo strokovnjaki.
Kopasta oblika
Pri vajgeli, snežni kepi, okrasnem ribezu, forziciji in podobnih grmih ne bodite preveč rahločutni, staro vejevje mora ven! Če je v grmu še vedno preveč steblovja, izrežemo še šibke mlade poganjke. Izrezati pomeni: odrezati pri tleh. Spodnjih vej ne odstranjujemo zato, ker so spodnje. Grmovnice v prostoru najlepše sedijo, če so kopaste oblike. Če so tla pod grmovnico dobro zasenčena, ni treba pod njo ne kositi ne pleti.
Umirimo rast
Če želimo grm zmanjšati, se moramo zavedati, da bolj ko vejo krajšamo, bolj bo odgnala. Zato je najbolj pametno grmovnico omejevati tako, da glavne veje odvajamo. »To pomeni, da predolgi del veje odrežemo nad stransko vejo. Ta mora biti primerno močna, da bo lahko prevzela rastno moč odrezane veje, vendar rast upočasnila,« pravijo strokovnjaki.
Grmovnice, ki rine na pot, ne odrežemo navpično ob robniku. Naredimo to z občutkom tako, da bo obrezana grmovnica še vedno z vseh strani lepo zaobljena, a naj ohrani nekaj živahnosti glede dolžine vej.
Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.
