Obilje z vrta za jesen in zimo: bodimo izvirni pri pripravi ozimnice
Na pripravo ozimnice je treba misliti že od zgodnjega poletja, ko začnemo pridelke pospravljati z vrta, polja ali iz sadovnjaka, vsaj od zorenja jagod in češenj naprej. Pri tem moramo upoštevati, da shranjujemo samo kakovostne in dozorele pridelke, zlasti pa je treba paziti na čistočo in higieno pri pripravi. Specialistka za predelavo zelenjave in poljščin pri KGZ Ptuj Stanislava Pažek pravi, da so pri vlaganju zlasti pomembni dobra receptura, pravilna tehnologija, pravilno razmerje sestavin v nalivu ter čas kuhanja in pasterizacije.
»Napake pri pripravi vložnin so redke, če upoštevamo higieno embalaže, tehnologijo priprave. Največkrat so lahko problem poškodovani pokrovi, embalaža, nepravilen čas pasteriziranja in prisotnost mikroorganizmov, ki vodijo v proces kvarjenja, k čemur pripomorejo tudi premajhna količina soli, sladkorja, kisa, torej naravnih konzervansov,« pove svetovalka.
Odličen način samopreskrbe
Če se odločimo živila zamrzovati, naj bo čas od priprave do zamrzovanja čim krajši, priporočljivo jih je tudi vakuumirati, zlasti pa mora biti v zamrzovalniku stalno nizka temperatura, –20 stopinj Celzija in več. »Prav tako ne sme priti do vmesnega odtajevanja živila. Ob uporabi globoko zamrznjenega živila (zelenjave) ne odtajamo, ampak ga uporabimo direktno za pripravo obroka,« opozarja.
Ozimnica in njena hranilna vrednost
K pripravi ozimnice spodbuja tudi prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. »Ozimnica je zlata vredna, treba je shraniti, karkoli lahko,« je prepričana. Kot poudarja, bomo tudi s hrano iz ozimnice zaužili veliko kakovostnih hranil. Tako je denimo paradižnikova mezga odlična za krepitev imunskega sistema, celo boljša kot sam paradižnik! »Med kuhanjem se namreč sprošča likopen, naravno rastlinsko barvilo, ki je tudi eno najboljših hranil in pomaga pri obrambi pred različnimi boleznimi,« pojasni. Zaradi prekuhavanja se sicer v živilih res izgubi nekaj vitaminov, se pa hkrati poveča vsebnost barvil in antioksidantov. »Likopen v paradižniku, lutein v špinači, kriptoksantin, kapsaicin v papriki … To so snovi, ki učinkujejo na dolgi rok, pomagajo pri presnovi. Mineralov tudi po kuhanju ostane enako, prav tako vlaknin,« pravi Merljakova.
Pri sušenju so pomembni priprava živil, temperatura in čas sušenja. »Večino sadja in zelenjave sušimo pri temperaturi med 45 in 60 stopinjami Celzija. Da bi ohranili čim več vitaminov, je pomembno, da živila ne presušimo oz. zasušimo zunanje povrhnjice, notranji sloj pa ostane surov! Potem bo zagotovo splesnilo.«
Ozimnica je odličen način samopreskrbe, na katero pa mlajše generacije kar malo pozabljajo. Pažkova spodbuja vse, da poskusijo, in obljublja, da bo zadovoljstvo ob tem, ko nam bo uspelo nekaj, kar smo doslej vedno le kupili, veliko. »Povsem preprosto je, zato ne priporočam iskanja receptur po spletu, saj so najboljši preizkušeni recepti naših mamic in babic. Če imamo voljo in željo, si lahko pripravimo veliko zanimivih shrankov za ozimnico. Začnemo lahko že v marcu z nabiranjem čemaža, nadaljujemo s kompoti iz različnih vrsta sadja, tudi zelenjave (npr. bučke), nato s plodovkami in nazadnje s pripravo domače 'vegete' pozno jeseni, ko pospravljamo pridelke z vrta,« svetuje.
Kako dolgo lahko shranjujemo vloženo sadje in zelenjavo?
»Vložnine shranjujemo v hladnem in temnem prostoru, občasno preverimo embalažo. Če ni vidnih sprememb na embalaži ali spremembe barve živila, potem izdelek ni pokvarjen. Pri vložninah ni predpisanega roka trajanja, ker gre za pasteriziran, v nekaterih primerih tudi steriliziran trajni izdelek, ki vsebuje naravne konzervanse, kot so sol, sladkor, kis, olje. Priporočeni čas shranjevanja je 12 mesecev, lahko pa tudi več, če ni senzoričnih sprememb, ki jih lahko preverimo: sprememba barve, vonja in okusa ter konsistence. Tako tudi najlažje določimo morebitno pokvarljivost vsebine,« odgovarja specialistka za predelavo zelenjave in poljščin Stanislava Pažek s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Bodimo izvirni
Pri vlaganju smo lahko tudi izvirni in naredimo povsem svoj izdelek, ki ga še ni na trgu. Številne ideje svetovalci in svetovalke Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije delijo tudi na različnih delavnicah, ki se začenjajo v zimskem času. »Načrtujmo že zdaj, kaj bomo v prihodnjem letu pridelali in predelali za lastno ozimnico ali morda tudi prodajo. Jejmo naše, domače, slovensko in se zavedajmo pomena lokalno pridelane zelenjave in sadja,« še poudarja sogovornica.
Čas za drugo setev
Potem ko izpraznimo nekatere gredice, jih lahko tudi v tem času znova zasejemo. Ko primerno pripravimo tla, lahko posejemo blitvo, rukolo, prav tako že motovilec in druge prezimne sorte solat, špinačo in druge sezonske rastline. Pri poletnih setvah je treba poskrbeti, da so primerno zasenčene in dobijo dovolj vode. Poleg tega lahko konec avgusta že razmišljamo o zelenem gnojenju in setvi rastlin za zeleni podor. Z njimi namreč poskrbimo za ohranjanje in povečevanje organske snovi v tleh, preprečimo izpiranje hranil v globlje plasti ter izboljšamo strukturo in zračnost tal. Priporočljivo je uporabiti mešanico s čim bolj pestrim izborom rastlin – metuljnic, križnic, različnih žit in trav, dodamo pa ji tudi semena različnih zdravilnih rastlin.
SEO povezava
Berite Slovenske novice vsak dan in ostanite na tekočem
Vsebino omogoča portal Slovenskenovice.si. Povezava vodi na vstopno stran portala.
