Okusi jeseni: čas je za žižole
Žižola (nekateri jo imenujejo tudi žižula) je sladko-kisel sadež, podoben oljki ali datlju, z ostro koščico v sredini. Poznamo jo tudi pod imenom čičimak ali kitajski datelj, potem ko so jo v naše kraje pred davnimi leti prinesli iz Kitajske. V Aziji je še danes zelo pomemben del njihove prehrane. Uživajo sveže in tudi sušene plodove, mlete suhe žižole med drugim uporabljajo pri pripravi tradicionalnih kitajskih zdravil. Zdravilna je namreč vsa rastlina, ne le plodovi, temveč tudi listi, skorja in korenine.
Odporne in zelo zdrave
Pri nas uspeva večinoma na Primorskem, saj ji ustreza toplo podnebje, dobro je odporna proti suši, tudi pozimi pa prenese zelo nizke temperature (do –30 stopinj Celzija). Raste počasi in je zelo odporna vrsta, ki je ni treba škropiti, saj je ne ogrožajo bolezni ali škodljivci. Se je pa po plodove žižole treba povzpeti v visoko in s trnjem poraščeno krošnjo, zato obiranje nikakor ni preprosto. Se pa splača – vsebuje namreč nenavadno veliko vitamina C (celo več kot limona), vitamine skupine B, od mineralov pa železo, kalij in fosfor. So bogate tudi z antioksidanti in prehranskimi vlakninami.
Recept za »žižoline« – piškote iz žižol
Sestavine:
– 150 g fine rumene moke,
– 150 g bele moke 500,
– 2 žlički pecilnega praška,
– 2 jajci, ščep soli,
– 80 g masla sobne temperature,
– 120 g sladkorja, vaniljev sladkor, malo žganja od žižol,
– ena pest na drobno narezanih žižol iz žganja in sladkor za posipanje.
Priprava:
Sestavine dobro zgnetemo, oblikujemo štručko in pustimo počivati za eno uro (najbolje, da damo v hladilnik). Nato narežemo pol cm debele krogce ali oblikujemo po želji in na 180 ˚C pečemo za približno pol ure. Ko so pečeni, posipamo z mletim sladkorjem in ponudimo.
Vir: Simon Pribac, regionalobala.si
Uživanje žižol ima tako številne pozitivne učinke na zdravje: z vitaminom C si lahko dobro okrepimo odpornost v hladnih jesenskih dneh. Z vsebnostjo kalija pomagajo uravnavati visok krvni tlak. Pozitivno vplivajo na presnovo in prebavo, primerne so za boj z zaprtostjo, izvleček žižol pa naj bi, sodeč po nekaterih znanstvenih raziskavah, pomagal pri zaviranju rasti rakavih celic. Znano je tudi, da naj bi žižole imele pomirjevalni in uspavalni učinek ter tako »zdravile« tudi nespečnost.
Kako jih vključiti v prehrano
Številni žižole primerjajo z datlji, druge njihov sladko-kisli okus in tekstura spominja bolj na jabolka. Konec oktobra in začetek novembra je čas, ko plodovi postopoma zorijo, obirati jih je treba na tri do pet dni. Svetlozeleni plodovi postopoma dobivajo najprej rumenkasto barvo, nato pa v polni zrelosti postanejo rdečkastorjavi. Če jih na veji pustimo predolgo, se posušijo.
Za uživanje so najbolj zdrave surove, iz njih lahko pripravimo marmelado, iz posušenih pa skuhamo čaj, ki ima lahko tudi odvajalni učinek, pomaga pa tudi pri težavah z želodcem. V Istri žižole najpogosteje uporabljajo za namakanja v žganju – tropinovcu.
Kako degustirati olivno olje
Te dni je tudi že čas za trgatev oljk in pridelavo ter tudi degustacijo svežega olivnega olja. Pravi poznavalci pri degustaciji pijejo čisto olje, lahko pa ga poskušate tudi s koščkom kruha. Olje vlijete v kozarec za vino. Z eno roko objemite kozarec, da olje ogrejete in se sprostijo arome. Z drugo roko pa kozarec pokrijte, da zadržite aromo. Olje v kozarcu zavrtite po stenah, nato pa ga povohajte. Občutili boste različne vonjave, med drugim sveže pokošeno travo, cimet, tropsko sadje, nezrele in zrele olive … Naredite dober požirek in zadržite olje v ustih. Vdihnite malo zraka skozi usta, da se razvijejo arome, nato pa izdihnite skozi nos. Občutili boste izjemne arome in okuse – tudi pekočega, kar je znak dobre kakovosti svežega deviškega olja. Okusite lahko tudi sadni okus in grenkobo – če ste kdaj že pokusili svežo olivo z drevesa, veste, kaj vas čaka. Bolj ko je plod nezrel, bolj grenko je olje.
Vir: coloursofistria.com
Bučno olje ni le za solato
Na drugem koncu Slovenije pa že lahko dobite sveže iztisnjeno bučno olje. Za liter bučnega olja potrebujemo okrog 33 srednje velikih buč oziroma povprečno tri kilograme suhih bučnih semen, kar pa je odvisno tudi od sorte in letine. Olje vsebuje veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi, še vedno pa se pri nas večinoma uporablja le za solato. Gorazd Kocbek, lastnik Oljarne Kocbek in eden izmed certificiranih proizvajalcev, poudarja, da je treba »slovenskega potrošnika izobraziti, da lahko bučno olje uporabljamo kot dodatek k rižu ali raznim testeninam, v juhah, za pripravo raznih namazov in omak, pri nas doma recimo z njim pečemo krasen šarkelj!«
Vir: nasasuperhrana.si
Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.
