Oskrba s hranili: jih je lahko tudi preveč?
Čeprav v splošnem velja, da je jesen najboljši čas za gnojenje (tedaj praviloma kmetje polja gnojijo s hlevskim gnojem), pa se hranila izpirajo, zato jih je treba rastlinam poleti vrniti z dognojevanjem. Kot pravi Metrobov vrtnarski strokovnjak Vanes Husić, pa pri tem ne smemo imeti v mislih le zelenjavnega vrta, kjer so trenutno v polni rasti paradižniki in druge plodovke; zelo pomembno je namreč poskrbeti tudi za sadovnjak in okrasni vrt.
Bodite pozorni na bledico
Kako in kdaj se lotiti dognojevanja? »Sami težko ocenimo, kdaj je treba gnojiti. Posebno težko je to uravnavati pri zelenjavi, ki ima kratko rastno dobo, mi pa si želimo hitrega pridelka za sprotno porabo. Večinoma se pomanjkanje pokaže kot bledica ali čudno obarvano listje pri trajnicah – od dreves, grmičevja do manjših okrasnih rastlin. Takrat jih hitro pognojimo in rešimo zagato,« svetuje naš sogovornik, ki meni, da se je pametno držati ustaljene prakse, denimo: redno spomladansko gnojenje z dolgo delujočimi gnojili in potem še dognojevanje med sezono ter založno gnojenje v jesenskem času za trajne nasade.
Kdaj gnojimo preko listov
Če hranila dodajamo foliarno, torej preko listov in plodov, se hitro vpijejo v rastlino in takoj učinkujejo. Hranila prehajajo v rastlino preko listnih rež in nekatere spojine skozi samo povrhnjico. Listne reže igrajo vlogo pri izmenjavi plinov in vode. Zelo je pomemben čas nanašanja gnojila. V času poletnih visokih temperatur so reže zaprte, da zmanjšajo izgubo vode. Vedno škropimo zvečer, ko se že ohladi, ali res zgodaj zjutraj, preden se temperatura dvigne. Gnojilo vedno zmešamo z vodo, zato mora biti v času aplikacije brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini rastline. V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo črpati hranil, kar seveda ustavi rast in močno oslabi celotno rastlino, meni Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
»Poleti gnojimo tako preko korenin (talno) kot tudi preko listov (foliarno). Če kombiniramo oba načina, je to najboljše za vse rastline. Zapomnimo si, da preko tal gnojimo takrat, ko je v zemlji dovolj vlage. A preko listov gnojimo samo zvečer, ko so rastline primerno ohlajene,« nadaljuje Husić in poudari, da imajo seveda različne rastline različne potrebe po hranilih. Kot pravi, sicer pri nas večina v zemlji preživi in celo odlično rodi le z osnovnimi hranili (dušik, fosfor in kalij). »A posebnost so denimo paradižnik in druge plodovke, ki potrebujejo dodatno količino kalcija. Kazalnik pomanjkanja je gnitje okoli muhe plodu,« pravi vrtnarski strokovnjak, kot podobno posebnost pa omeni še surfinije na domačem balkonu. Te potrebujejo dodatek železa, sicer pride do bledice.
Ne pretiravajmo
Tako kot pri vseh stvareh se je tudi pri dognojevanju dobro držati načela zmernosti. Zgodi se lahko, da ima rastlina hrane preveč, posledično pa zaradi tega antagonizma ne more počrpati drugega hranila, pojasnjuje Husić. »Zato je smotrno vsakih nekaj let narediti analizo zemlje, na podlagi katere določimo smernice za gnojenje za naslednja tri leta. Prav tako se držimo navodil proizvajalca gnojil o priporočeni količini na površino. Pri granuliranih in briketiranih gnojilih pogosto vidim na vrtovih prevelike količine, vsaj trikrat preveč gnojila glede na površino. Posledično bi po analizi tal svetoval, da tal ne gnojimo naslednjih pet let, da se hranila porabijo.«
Husić opozarja še na eno napako vrtičkarjev pri dognojevanju: zalivanje z raztopino gnojila, zaradi katerega hitro pride do presežkov hranil v tleh: »Vrtnine, sadne ali okrasne rastline vedno najprej zalijemo z vodo. Tako ustvarimo območje vlage v zemlji okoli koreninskega sistema. Zato v poletnem času zalivamo z zalivalko večkrat po malem. In šele na koncu zalijemo vse z raztopino gnojila. Tako se hranila enakomerno razporedijo v zemlji in jih rastlina lahko učinkovito črpa.«
Oskrba s hranili: jih je lahko tudi preveč?
Na trgu je danes na voljo kopica pripravkov za dognojevanje v različnih oblikah (tekoči, granulirani ...). Kako se odločiti za pravega? Naš sogovornik pravi, da bo največji učinek prineslo »gnojenje preko tal z briketiranim gnojilom in redno (na sedem do deset dni) še s foliarnim gnojilom, ki vsebuje biostimulante (npr. morske alge).« Ob tem je v normalni rastni sezoni še vedno pomembno tudi dognojevanje preko listov, ki lahko prav tako močno poveča pridelek. »Stimulacija preko listov in plodov namreč spodbudi absorpcijo hranil skozi korenine, kar poveča rast. Je pa treba dognojevati v pravilnem časovnem razmiku in v primerni koncentraciji,« pravi Husić, uporabo tekočih gnojil pa ob tem priporoči predvsem za goste zasaditve, kjer je granulirano gnojilo težje dodajati.
Analiza tal na vrtu
Kot pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, bi se za izvedbo kemijske analize morali odločiti vsakih pet let. Najprimernejši čas za odvzem vzorcev je od spravila pridelka pa do naslednjega gnojenja. Vzorčimo s pomočjo sonde (možno si jo je izposoditi v laboratoriju ali pri kmetijskem svetovalcu) ali tudi z ozko lopato (štiharico). Tal ne smemo vzorčiti približno tri mesece od zadnjega gnojenja ali neposredno po dežju. Globina vzorčenja je odvisna od vrste kmetijskih rastlin: na travnikih in pašnikih KGZS priporoča vzorčenje do globine 6 cm, pri vrtninah do globine 10 cm, na njivah do globine ornice (okvirno 30 cm), v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki) pa odvzamemo vzorec iz globine od 0 do 40 cm. Vzorce jemljemo v cikcak liniji po vsej površini, na 15 do 20 mestih. Vzorce z vseh mest vrta ali njive dobro sproti premešamo, približno kilogram zemlje pa shranimo v vrečko, vzorec ustrezno označimo in ga dostavimo v laboratorij ali ga pustimo na najbližji enoti kmetijske svetovalne službe.
Besedilo je bilo objavljeno na tematskih oglasnih straneh Kmetijske novice.
