Sejem, ki sega prek slovenskih meja

»Vsaka država na svetu, ki se zaveda pomena kmetijstva in pridelave hrane, ima kmetijski sejem, na katerem se zrcali odnos do teh področij. Tako je tudi v Sloveniji,« pred odprtjem 62. sejma Agra pravi Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, in dodaja, da sejem v Gornji Radgoni velja za eno najpomembnejših tovrstnih sejemskih prireditev v našem prostoru in širši okolici. Po vsebini in obsegu se lahko meri z avstrijskima Riedom in Welsom, italijansko Verono in srbskim sejmom v Novem Sadu. Poleg tega je član uglednega evropskega združenja kmetijskih sejmov Eurasco.

Dobro mednarodno sodelovanje

Mednarodno povezovanje in sodelovanje v Gornji Radgoni vsako leto posebej utrdijo tudi s pomočjo države partnerice. Letos v tej vlogi nastopa Bolgarija, ki se bo predstavila s svojo kulinarično ponudbo, ob robu gostovanja pa bodo 28. avgusta na sejmu pripravili tudi Slovensko-bolgarski poslovni forum.

Utrinek z lanskega sekaškega tekmovanja na Agri FOTO: Zauneker

Tradicija sejemskih držav gostij sejma Agra sega v leto 2004, ko je Slovenija postala članica EU, sicer pa so se posamezne države, Madžarska, Avstrija in Italija, predstavljale vse od leta 1981, v zadnjem obdobju so se jim pridružile Češka, Poljska, Kitajska, Francija, Japonska, lani celo Indija. »Slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija sta na sejmu Agra vedno stopala v korak z novimi tehnologijami tudi v okviru sodelovanja na najvišji državni ravni. K partnerstvu povabimo države, s katerimi Slovenija na področju kmetijstva in živilstva že sodeluje, in tudi tiste, s katerimi si tega želimo. Cilj je povezati poslovneže, strokovnjake, spodbuditi politiko za večjo podporo različnim sodelovanjem, ne nazadnje tudi približati kulturo neke tuje države Sloveniji in temu delu Evrope,« je o mednarodnem povezovanju še povedal Erjavec.

Ključno je ohranjanje visoke kakovosti

Ključno za ohranjanje ugleda tudi v mednarodnem prostoru je seveda vzdrževanje visoke kakovosti sejma, ki pa je po drugi strani tesno povezana s prihodnostjo slovenskega kmetijstva in agroživilstva. »Agra ima zavidljivo tradicijo, povezano s pomembnim razvojnim poslanstvom na teh področjih. Seveda je hkrati veliko odvisno od ljudi in politike, tako lokalne kot državne in evropske. Če se bodo nadaljevali negativni trendi glede živilskopredelovalne industrije, staranja kmečkega prebivalstva in prostega trga živilskih proizvodov, se bo to poznalo tudi na sejmu,« se zaveda Erjavec.

Utrinek z lanske Agre FOTO: Zauneker

V prihodnost in k nadaljnjemu razvoju so sicer usmerjeni tudi letošnji poudarki sejma, na katerem se bo veliko govorilo o prehranski varnosti, mladih in inovacijah, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, ekološkem in ohranitvenem kmetijstvu, o učinkovitem gospodarjenju z gozdovi, prihodnosti podeželja, podnebnih spremembah in vodnih virih. A kljub pomembnosti in resnosti naštetih tem bo sejem Agra vendarle znova tudi prijetna priložnost za srečanje, druženje in tkanje novih poslovnih ali prijateljskih vezi.

Prispevek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice.