Sodobni hlevi grajeni po meri živali. Kakšne so najnovejše smernice pri opremi in gradnji
Sodobni hlevi naj bi po eni strani zagotavljali dobro počutje živali, ki v njih prebivajo, po drugi pa naj bi s sodobno opremo čim bolj olajšali delo gospodarju kmetije – rejcu. Kaj priporočajo najnovejše smernice pri gradnji hlevov, nam je pojasnila Alberta Zorko, vodja službe za gradnje kmetijskih objektov pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je uvodoma povedala, da se normativi za gradnjo hlevov stalno spreminjajo in prilagajajo. »Sodobni hlev omogoča prosto rejo z veliko prostora za sprehajanje živali, dovolj udobna in velika ležišča za krave. Hlev mora biti svetel in zračen, grajen iz takšnih materialov, da se poleti ne segreva, pozimi pa ostane primerno topel,« pravi sogovornica in doda, da vse več raziskav kaže, da je prireja večja ob boljših bivalnih razmerah, ki jih omogočimo živalim.
Hlevi na Slovenskem
Zanimalo nas je, kako sodobni so hlevi na slovenskih kmetijah. »Tako pri nas kot v drugih državah EU imajo rejci, zlasti na manjših kmetijah, živali privezane. Pri teh sistemih reje zelo priporočamo poleti pašo, tako da so živali ves dan na prostem in imajo veliko prostora. Le nočni čas, ko počivajo, preživijo na privezu. Za zimski čas priporočamo, da se uredi izpust, da se živali lahko občasno sprehodijo. Želimo si, da bi hleve za vezano rejo preuredili v prosto rejo, vendar to zahteva visoka investicijska sredstva, ki jih tovrstne kmetije zelo težko dobijo,« pojasni naša sogovornica.
Nove razmere reje, ustrezno krmljenje živali in strokovno vodenje prehrane prinašajo večjo prirejo in boljše zdravje živali. Tudi delo rejca je zaradi avtomatizacije manj naporno.
Drugačna slika je na večjih kmetijah, kjer so po besedah Zorkove postavili sodobne hleve za prosto rejo. »Tam imajo živali dovolj prostora in oprema je primerna. Vendar tudi v teh primerih najdemo pomanjkljivosti pri izvedbi gradnje, saj so investitorji pogosto tarča prodajalcev hlevske opreme, ki včasih ne sledijo sodobnim smernicam. Da bi se temu izognili, bi bilo dobro, da bi bil tehnološki projekt svetovalca specialista za področje gradnje hlevov nujen (obveza) za optimalno ureditev hlevov, ki je kar najbolj prilagojena živalim,« pravi naša sogovornica.
Prosta reja za boljše počutje živali
»Vsako omejevanje namreč živalim onemogoča izražanje naravnih oblik obnašanja, kar se pozneje odraža v njihovem zdravstvenem stanju in za rejca pomeni dodaten strošek. Vse večji pomen v Sloveniji pridobivajo sistemi reje, ki živalim zagotavljajo več prostora, boljše počutje, večje udobje, boljše zračenje in več svetlobe. Inovacije na področju gradnje in opreme hlevov so usmerjene v izboljšanje zdravstvenega varstva, udobja in počutja živali ter manjši izpust toplogrednih plinov,« pravi Zorkova.
Hlevska oprema in dobrobit živali
Oprema za uspešno rejo posamezne rejne živalske vrste mora po besedah Alberte Zorko, vodje službe za gradnje kmetijskih objektov pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), omogočiti zagotavljanje petih svoboščin:
• odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti
• odsotnost bolečin, poškodb in bolezni
• odsotnost strahu in nelagodja
• primerno bivalno okolje
• možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja.
Kam po nasvet
Strokovnjakinjo smo vprašali, kam se lahko kmetovalci obrnejo po nasvet, ko razmišljajo o gradnji oziroma prenovi hleva. Povedala je, da v okviru KGZS deluje javna služba kmetijskega svetovanja, v kateri imajo tudi kmetijske svetovalce specialiste, ki pokrivajo tudi tehnološke vsebine, povezane z novogradnjami in adaptacijami kmetijskih objektov. Njihovi svetovalci rejcem svetujejo in načrtujejo kmetijske objekte za namen reje živali.2
Kako pogosto pa se kmetje obrnejo na njih? »Mnogi poiščejo nasvet pri svetovalcih specialistih pri načrtovanju hleva. So pa tudi nekateri, ki pri načrtovanju ali vgradnji opreme slepo zaupajo ponudnikom gradbenih elementov ali hlevske opreme, in včasih rešitve niso najbolj sodobne. Kljub temu je ocena zgrajenih hlevov dobra,« odgovarja Zorkova.
Mladi so pripravljeni prevzeti kmetijo le, če se posodobi tehnologija reje. Kmetije, na katerih so hlevi stari in je veliko ročnega dela, težko najdejo mlade prevzemnike.
Možnosti sofinanciranja gradnje hlevov
Naša sogovornica potrdi, da veliko rejcev računa na sredstva, ki bodo na voljo v okviru javnih razpisov. Vendar opozori, da bo možnost njihove pridobitve odvisna od razpisnih pogojev in meril posameznih ukrepov. »O tem je v tem trenutku težko podati informacijo, saj so sredstva za prihodnje finančno obdobje 2023–2027 še predmet pogajanj. Dejstvo je, da jih je za ta namen vedno premalo in sta tako višina oziroma delež sofinanciranja nezanimiva. Vsekakor si želimo, da bi bila namenjena posebna sredstva za prestrukturiranje hlevov iz vezane reje v prosto. Naša želja je tudi, da bi imele manjše kmetije, kjer redijo na primer manj kot 35 glav živine, možnost pridobiti pavšalna nepovratna sredstva ob pogoju dokončanja novega objekta in brez izpolnjevanja dodatnih administrativnih pogojev, ki pomenijo dodatno finančno breme za kmeta. V Sloveniji tako stroški priprave projektov, zlasti za manjše kmetije, presegajo deset odstotkov investicije,« pojasni Zorkova. Doda še, da je investicija v gradnjo hleva smiselna le, če jo ustrezno načrtujemo in omogoča boljšo tehnologijo reje.
Gradnja hleva in dovoljenja
Zanimalo nas je, kako je s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo novega hleva.
Alberta Zorko iz KGZS, pojasni, da so zakonodajna pravila napisana in jasna. »Zaradi zaščite javnega interesa morajo biti objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo zahteve gradbenotehničnih in drugih predpisov ter biti evidentirani,« pravi in nadaljuje: »Nemalokrat se srečujemo z dejstvom, da se postopki oziroma posluh za umeščanje tovrstnih objektov v prostor razlikujejo med občinami. Tako lahko kmeta investitorja na določenem območju v določeni občini obvezuje ogromno administrativnih zahtev, ki so podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, in vzporedno s tem rastejo tudi stroški.«
Zorkova pravi še, da je nerazumljivo, da na kmetijah, kjer imajo območje NATURE OTT, ne dovolijo prenove objekta ali pa morajo za to investicijo opraviti celovito presojo vpliva na okolje, ne glede na število živali, za katero se načrtuje gradnja. »To pomeni, da v prihodnje kmetij, ki so skozi stoletja ustvarjale takšne pogoje reje, da so površine bogate s favno in floro, ne bo več. Te površine bodo zato obdelovale kmetije s sosednjih območij oziroma se bodo zarasle,« opozori sogovornica.
Omeni še, da se kmetje pogosto srečujejo s težavami in nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, ki se neupravičeno boji večjega smradu v okolju. »Dejstvo je, da so sodobni hlevi tudi s tega vidika bolj prijazni. Rejcem tako vedno predlagamo, da novi hlev umestijo v prostor vsaj nekoliko stran od naselij,« pojasni.
