Strokovnjakinja svetuje: za zalivanje vrta si je treba vzeti čas
Ko pritisne vročina, se ljudje hitro umaknemo v senco, prižgemo klimo ali pa se hladimo ob morju s hladno pijačo v rokah. Kaj pa naš vrt in rastline, ki nimajo možnosti tovrstnega »poletnega dopusta«? Mi jim moramo zagotoviti čim bolj ugodno okolje za nadaljnjo rast in razvoj – z zalivanjem. Sliši se preprosto, vseeno pa ni tako enostavno določiti, koliko, kdaj in kako zalivati naš vrt, saj je pri tem treba upoštevati kar nekaj različnih dejavnikov.
Eden od teh je vrsta tal. »Težka glinasta tla dalj časa zadržujejo vodo, zato potrebujejo manj zalivanja. Če pa so tla peščena, voda dokaj hitro odteče, zalivanje mora biti pogostejše. Ideal je seveda nekje vmes – ko je v tleh dovolj glinastih delcev, ki nase vežejo več vode, tla pa so še vedno rahla. Takšna tla so s humusom bogata. Humus v tleh zagotovimo z rednim dodajanjem organske mase v tla v obliki komposta, zelenega gnojenja in zastirke,« je v uvodu pojasnila naša sogovornica.
Po sajenju vsak dan, nato pa …
Pri tem, kako zalivamo, je treba upoštevati tudi čas sajenja. Če smo rastline šele nedavno presadili na gredice, jih moramo v vročini nujno zalivati vsak dan. Potrebujejo namreč nekaj časa, da razvijejo dovolj močan koreninski sistem, ki bo sposoben preskrbeti dovolj vode iz globljih predelov tal. »Če sejemo, je zalivanje potrebno celo dvakrat na dan, saj seme ne bo vzklilo, če ne bo vlage.«
Če boste vsak dan zalivali samo malo, bo ta mala količina vode v veliki vročini hitro izhlapela.
Sicer pa si je treba za zalivanje vzeti čas, pravi Jošarjeva. Če zalivamo bolj poredko in takrat obilneje, s tem spodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine. Te bodo v sušnih dneh lažje črpale vodo iz globljih plasti tal. »Če boste vsak dan zalivali samo malo, bo ta mala količina vode v veliki vročini hitro izhlapela. S samo vlažno površinsko plastjo tal boste rastline prisilili, da se bodo korenine razvijale tik pod površino – tam, kjer bodo našle vlago. Zaradi plitkega koreninskega sistema ne bodo sposobne črpati vode iz globljih plasti tal in bodo odvisne od vašega vsakdanjega odmerka vode, ki jim ga boste namenili,« je povedala strokovnjakinja in pojasnila, da je smotrno že nekaj dni po sajenju in setvi začeti zalivati bolj redko in takrat obilno. »Tako kot če bi dalj časa deževalo. Le tako bo voda pronicala tudi v globlje plasti zemlje in jo dobro namočila. Da se prepričate, ali ste zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnite zemljo do globine korenin.«
Napake, ki jih delamo pri zalivanju
Kot pravi Jošarjeva, velikokrat delamo napako, da zalivamo samo točkovno, torej ob steblo vsake rastline. »Zaliti moramo vso gredo, enakomerno, naj se voda razporedi v tleh. S tem bomo korenine spodbudili, da rastejo globlje in širše.«
Sicer pa na splošno velja zlato pravilo, da zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, proti večeru. Je pa treba biti pazljiv z zalivanjem po listih – nekaterim rastlinam namreč to ne ustreza preveč. »Če uporabljamo zalivalno cev, lahko zalivamo preko rastlin, kot da bi deževalo, le da to storimo zgodaj zjutraj, ko sonce še ni močno in rastline niso pregrete. Sicer lahko na listih ostanejo poškodbe, saj kapljica vode deluje kot leča,« je pojasnila sogovornica in še dodala, da nekatere vrtnine obožujejo zalivanje po listih. Denimo paprika in tudi fižol v fazi cvetenja. Vendar pa ne sredi dneva.
Če uporabljamo zalivalno cev, lahko zalivamo preko rastlin, kot da bi deževalo, le da to storimo zgodaj zjutraj, ko sonce še ni močno in rastline ne pregrete.
Ali bi morali določene vrtnine zalivati bolj kot druge, so nekatere bolj občutljive na suhost in vročino? Jošarjeva pravi, da velikih odstopanj med njimi ni, vse potrebujejo bolj ali manj enakomerno vlažno prst ves čas. Imajo pa različne potrebe glede na razvojno fazo, v kateri so. Tako denimo stročnice potrebujejo enakomerno vlažna tla ves čas med cvetenjem in nastavljanjem plodov. Korenovke in gomoljnice morajo biti z vodo preskrbljene v času oblikovanja korenov in gomoljev. Kapusnice ne smejo trpeti pomanjkanja vode ob presajanju, solatnice bodo lepše rasle, če imajo na voljo dovolj vode ves čas rasti …
Ne pozabimo na živo mejo
Sicer pa je v primeru dolgotrajne suše in vročine priporočljivo zalivati tudi z domačimi čaji, ki krepijo rastline in pospešujejo rast tkiv. »Njivska preslica denimo vsebuje večjo količino silicijevih spojin, ki so pomembni gradniki rastlinskih tkiv. Več jih je, trdnejša so tkiva, težje prodrejo glive v notranjost rastline in jo okužijo,« je še povedala zagovornica trajnostnega vrtnarjenja. Tako ob kopici različnih modelov zalivalnih sistemov na trgu sama prisega kar na cev za zalivanje, s katero se v dolgotrajni suši sprehodi tudi do okrasnih rastlin in žive meje, ki prav tako potrebuje osvežitev. »Zalivamo dolgo tik pri koreninah, tudi osvežitev v obliki pršenja vode iz cevi, kot da bi padal dež, jim bo godila.«
Naravni pripravek za zalivanje
Čaj iz njivske preslice: 20 g suhe njivske preslice prelijemo z 2 l hladne vode. Pustimo, da zavre, in kuhamo še eno uro. Čaj precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah.