Zavržena hrana je velika težava
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo v letu 2021 zavrgli 143.254 ton hrane. To je sicer 0,2 odstotka manj kot leto prej, ob tem se je tudi delež užitnega dela v odpadni hrani znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 na 38 odstotkov. Vendar pa skrbi podatek, da največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih – kar 53 odstotkov. V gostinstvu in strežbi hrane so je zavrgli 28 odstotkov, v trgovini z živili pa 10 odstotkov. Več kot v preteklih letih so živilskih odpadkov pridelali v proizvodnji hrane, in sicer za kar 24 odstotkov.
Težavo zavržene hrane sicer aktivno obravnavajo nekateri zavodi in nevladne organizacije, pa tudi posamezna podjetja, vlada pa je decembra 2021 sprejela posebno strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe. »Ta kot ključni cilj opredeljuje tudi spreminjanje načina razmišljanja in odnosa do hrane v družbi. To pomeni graditi spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo,« so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali o strategiji, ki si v svojem akcijskem načrtu (vlada naj bi ga sprejela v naslednjih mesecih) med drugim prizadeva tudi za zmanjševanje količin odpadne hrane v javnih zavodih.
Težava so tudi nakupovalne navade
»Ključno je, da v gospodinjstvu prepoznajo, da hrana ne sodi v smeti. Poleg tega je pomembno, da spremljajo svoje procese v gospodinjstvu in ugotovijo, zakaj, koliko in kaj zavržejo,« poudarjajo na ministrstvu. Dodajajo tudi, da imajo v splošnem velik vpliv na količino zavržene hrane predvsem nakupovalne navade, ko ljudje niti točno ne vedo, kaj že imajo v shrambi ali hladilniku ter nakupujejo na pamet, ali pa jih zavedejo promocijske akcije in zato nakupujejo čezmerno. Številni slabo poznajo tudi pomen rokov uporabe ('porabiti najmanj do' denimo pomeni, da je živilo lahko uporabno tudi po preteku roka) ali pa živila nepravilno shranjujejo ter slabo načrtujejo porabo in obroke.
Na ministrstvu še dodajajo, da na nastajanje odpadne hrane pomembno vplivata tudi odnos do hrane in kultura prehranjevanja. Kot so ugotovili, je vzrok neozaveščenost o tem, kako hrana pride do naših krožnikov in koliko je dejansko potrebnih virov za njeno pridelavo. A za učinkovito preprečevanje presežkov hrane je treba izboljšati razumevanje vzrokov odpadne hrane, ozaveščati, izobraževati in se posebej obračati na potrošnike z vsebinami o pravilni pripravi in shranjevanju živil.
Velike izgube sicer nastajajo med spravilom pridelka in trgom, kjer se na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za zaužitje. Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.
Velika okoljska težava
Izgube hrane so sicer tudi velika ekološka težava. Odpadna hrana namreč po podatkih Združenih narodov povzroči kar 8 do 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, te pa z ekstremnimi vremenskimi razmerami neposredno vplivajo na pridelavo in predelavo hrane, povzročajo motnje v dobavni verigi in ogrožajo prehransko varnost. »Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav. So resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov in izgube kmetijskih površin,« še poudarjajo na kmetijskem ministrstvu. Zadnji tak primer je suša iz leta 2022, ki je po podatkih v 211 občinah povzročila za slabih 150 milijonov evrov škode.
Kaj pomenijo datumi uporabe na živilih
Po raziskavah Evropske komisije se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih. Zato je pomembno vedeti, kaj pomeni rok uporabe živil:
»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih je treba čim prej vrniti v hladilnik.
»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upoštevajo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali pokusiti.
