Hitijo, da bodo decembra lahko zasvetile lučke

Mozirski gaj je za zdaj za obiskovalce zaprt, avgusta je dva metra visoka deroča Savinja, ki ni prizanesla številnim hišam, mostovom in cestam v Savinjski dolini, tudi v njem naredila pravo razdejanje. V Ekološkem hortikulturnem društvu Mozirski gaj, ki upravlja park, so se takoj lotili sanacije v želji, da bi najnujnejše posledice poplav odpravili v treh mesecih. In uspelo jim bo, saj so že objavili, da bodo tudi letos v začetku decembra prižgali lučke za Božično bajko Slovenije, pa čeprav morda v nekoliko manjšem obsegu kot minula leta.

»Težko je bilo gledati uničen Mozirski gaj, a še huje je bilo opazovati nemočne ljudi, ki jih je ogrožala deroča voda, in ljudi, ki jim je uničilo hiše. Vse delo in sredstva, ki jih je društvo vložilo v ureditev in razvoj parka v zadnjih 32 letih, so bili skoraj povsem izničeni. Za večletno odpravo posledic bomo morali nameniti več kot pol milijona evrov. Nekaj finančne rezerve društvo ima, a zdaj ni več prihodka od vstopnine, našega edinega vira, ker je park zaprt,« je pretresenost ob letošnjih poplavah opisal Darko Bele, vodja parka.

Tudi mlin, eden izmed etnografskih objektov, je k sreči ohranjen.

Japonski vrt, kakršen je bil pred poplavo, o njegovi obnovi se že pogovarjajo.

Četrta povodenj

Mozirski gaj je poplava prvič prizadela spomladi leta 1981, zelo huda je bila novembrska ujma leta 1990, vsi etnografski objekti v spodnjem delu parka so bili poplavljeni do višine več kot enega metra, voda pa je pridrla spet novembra 2012. Vsakokrat sta čiščenje in odprava posledic razdejanja trajala več mesecev, lotili pa so se tudi drugih posegov, da bi bil park varen pred poplavami.

»Ob vremenski napovedi smo bili še prepričani, da parka poplave tokrat ne bodo prizadele. Po poplavah leta 1990 smo uredili brežino in podrli stari most, novega brez podpornih stebrov je projektiral Marjan Pipenbaher, v začetku septembra je bila načrtovana obnova brežine, v vodno telo sami ne smemo posegati, to je zadolžitev vodarjev,« je povedal Darko Bele. Ampak ujma je bila letos še silovitejša, na steni gostilne v parku je dobro vidna oznaka, do kod je segala leta 1990, letošnji vodostaj pa je bil še za pol metra višji. Gostilna je zagorela, a jo je voda hkrati pogasila. Zdaj jo že obnavljajo in tako kot vselej bodo poskušali vsebinam parka dodati kakšno novost, z obnovljeno gostilno želijo okrepiti gostinsko ponudbo.

Letošnji avgustovski poplavni val Savinje je nanosil več kot pol metra mulja, hlode, podrto drevje, uničil glavno pot in stranske poti, gredice, tematske dele parka, od zeliščnega in japonskega vrta do mostov, letos na novo posajene združbe rododendronov … Etnografsko zanimive stavbe, ki tvorijo muzej na prostem, 18 metrov visok leseni razgledni stolp SVEA, kapelica sv. Valentina in pravljične hiške v Začarani vasi so bili sicer poplavljeni, a jih ni odneslo. Stolp ni spodkopan, že ob postavitvi so zelo dobro učvrstili temelje, okoli kapelice pa je zazijal globok jarek, medtem ko je notranjost ostala suha. Nepoškodovani so tudi 11 metrov visoki vetrni zvončki, največji v Evropi, ki že ob najšibkejšem vetru zadonijo.

»Savinja je avgusta narasla še za kakšnega pol metra več kot leta 1990,« pove Darko Bele, vodja Mozirskega gaja.

V parku jih do vnovičnega vsaj delnega odprtja v začetku decembra čaka še veliko dela, čeprav je že veliko narejenega. O tem smo se lahko prepričali, ko smo se dober mesec po vodni nesreči nekateri člani Društva turističnih novinarjev Slovenije pridružili številnim prostovoljcem, ki so poleg vrtnarjev in cvetličarjev iz vse Slovenije, tudi iz Arboretuma Volčji Potok, prišli pomagat odpravljati posledice poplav. Do takrat so odpeljali že veliko mulja in vsega mogočega, kar je naplavilo, očistili vse objekte in predmete v njih, zdaj jih sušijo in zračijo.

Za tulipane je prepozno

Ekipa turističnih novinarjev je po navodilih Elice Bele, glavne vrtnarke parka, z grmovja in dreves, na katere bodo do decembra napeljali lučke, odstranjevala trdovraten mulj, ki se je medtem ponekod že strdil v nekaj centimetrov debele obloge. Čistili smo ovenele rastline z gredic, da bo na njih mogoče prihodnjo pomlad zasaditi novo cvetje. Za saditev tulipanov bo žal prepozno, naročilo čebulic na Nizozemskem so morali odpovedati. Lani so za tradicionalno razstavo zasadili kar 150.000 tulipanov in 50.000 drugih cvetic. Takšnega razkošja prihodnje leto sicer ne bo, a prizadevanje peščice zaposlenih in številnih prostovoljcev bo nedvomno obrodilo sadove in pritegnilo obiskovalce.

Praznično osvetljen gaj v različnih barvah bodo torej za obiskovalce odprli 1. decembra, ko se bo začela osma Božična bajka Slovenije in bo trajala do 7. januarja prihodnje leto. Vse lučke so na varnem, voda ni mogla do njih, niso jih namreč imeli v parku.

Zablaten ribnik