Izkoriščajo hudo stisko tistih, ki so jih prizadele naravne katastrofe: poberejo avans, del ne opravijo, denarja ne vrnejo

»V medijih in na medmrežjih je moč zaslediti, da posamezni izvajalci gradbenih del in obrtniki želijo izkoristiti stisko ljudi, prizadetih v naravnih ali drugih nesrečah, in jim ponujajo izvedbo določene storitve ob plačilu avansa. Te kasneje ne opravijo, prav tako ne vrnejo denarja.« Tako objavo začenja Tržni inšpektorat RS (Tirs), ki je pripravil nasvete, na kaj biti pozorni, ko sklepajo pogodbe:

• Potrošnik naj najprej preveri, ali gre za izvajalca, ki je registriran – s tem izloči možnost dela na črno.
• Priporočajo brezgotovinsko plačevanje, saj na ta način za opravljenim plačilom ostane sled. S pomočjo te potrošnik dokaže, kdaj, koliko in komu je bilo plačano.
• Z izvajalcem komunicirajte preko elektronskih sporočil, saj tako lažje dokažejo dogovorjeno. V tem kontekstu je nujna tudi pisna ponudba za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe. 
• Preverite izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in preko raznih forumov. 
• Previdno: če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oziroma ponudbe slabo odzivno, je potreben premislek o nadaljnjem sodelovanju s takšnim podjetjem, pravijo na tržnem inšpektoratu. 

Gre za goljufijo?

Glavna tržna inšpektorica Andreja But opozarja na kazenski zakonik, ki v 211. členu opredeljuje znake goljufije: »V kolikor ste v situaciji, ko vam je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let.« Če gre za takšen primer, torej za kaznivo dejanje, se ga naznani policiji, sledi pa kazenski postopek prek sodišča.

A Butova opozarja, da ni nujno, da gre za goljufijo: »Če izvajalec pogodbe ne izpolni, ima tržni inšpektorat pristojnost, da izvajalcu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve – seveda v primeru, če se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe.«

Podlaga za takšno odločitev je 29. člen Zakona o varstvu potrošnikov.

Nepoštena poslovna praksa

Alternativa je nepoštena poslovna praksa, ko podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del. Butova pojasnjuje, da lahko v okviru tega tržni inšpektorat takšno poslovno prasko z odločbo prepove: »Seveda to le v primeru, da ta še traja oziroma je tik pred tem, da se uporabi, sicer pa lahko inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe.«

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.