Mora ljubitelje piva skrbeti? Neurja so povzročila škodo na hmeljiščih
Letošnja neurja s točo niso prizanesla hmelju. Že v začetku maja je toča močno prizadela hmeljišča v Šmarjeti pri Celju, konec maja pa še v Spodnji Savinjski dolini. Tedaj so se vsa pridelovalna območja soočila tudi s poplavami. Toča in veter sta škodo povzročala tudi junija in julija, je za STA povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec.
Kot je pojasnila, je toča hmeljišča junija poškodovala dvakrat, julija pa je neurje poleg toče spremljal tudi močan orkanski veter, ki je na tla pometal ogromno vodil z rastlinami hmelja.
»Veter ni prizanesel nobenemu pridelovalnemu območju. V nekaterih hmeljiščih je bilo na tleh tudi več kot 80 odstotkov vseh vodil. Skupaj pa je v Sloveniji padlo na tla več kot 1,2 milijona vodil. Vsa ta vodila so hmeljarji s pomočjo sezonskih delavcev obesili nazaj, razen treh hektarjev na območju Vojnika in Šmarjete pri Celju, kjer je rastline močno poškodovala tudi toča,« je pojasnila Friškovec.
Več bo znano konec meseca
Glede zrelosti in količine pridelka bo več znanega konec tega meseca, ko se bo začelo obiranje hmelja. Pri spravilu pridelka bodo hmeljarjem tudi letos pomagali romunski delavci. Lani je bilo v Sloveniji pridelanih od 2400 do 2500 ton hmelja.
Letos sicer 119 tržnih pridelovalcev hmelj prideluje 1675 hektarjih, kar je 50 hektarjev več kot lani. Še vedno je vodilna sorta aurora, ki je zasajena na slabih 45 odstotkih hmeljišč. S sorto celeia je zasajenih 28 odstotkov hmeljišč, z bobkom slabih 10 odstotkov, s savinjskim goldingom pa dobrih osem odstotkov.
Občina Braslovče je zaradi poplav, ki so jo prizadele v minulih dneh, za danes napovedani dan hmeljarjev prestavila. O novem datumu bo javnost še obvestila.
