PO UNIČUJOČIH POPLAVAH

Nemški prostovoljci na Koroškem opravljajo izjemno delo, toda kje so domači strokovnjaki? (VIDEO)

Od najbolj obsežnih poplav v Sloveniji je minilo že več kot mesec dni. Mesec pretresov, strahu in groze, na drugi strani pa mesec neizmerne pomoči med ljudmi in hvaležnosti, da smo živi.
Fotografija: Odstranjevanje ometa in estrihov. FOTO: Dennis Brandt
Odpri galerijo
Odstranjevanje ometa in estrihov. FOTO: Dennis Brandt

Živim v Črni na Koroškem, kjer so poplave opustošile in izmaličile pokrajino. Niso pa opustošile človečnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. Že več kot mesec dni spet verjamem v ljudi. Pa ne samo v sokrajane. Toliko dobrega, kot smo ga bili v tem mesecu deležni, je bilo pred tragičnim dogodkom nepredstavljivo.

Pomoč ne prihaja le od blizu, že peti dan po usodni noči so v Črno prispeli prostovoljci iz Nemčije, iz nevladne organizacije DZN – Dachzeltnomaden. V času, ko so se ljudje še pobirali od preživetega šoka, so nemški prostovoljci prinesli glas izkušenj, kako se spopasti s posledicami v poplavljenih hišah.

V času, ko smo še mislili, da je dovolj, če mulj odstranimo iz hiš in objekte sušimo z odprtimi okni in razvlažilci, so se nemški prostovoljci pojavili na Koroškem, opremljeni z merilci za vlago in opravljali meritve po hišah ter delili konkretne nasvete, kaj bo pohitrilo procese.

Prostovoljcem se zdi najteže ljudem povedati slabe novice. Ljudje se težko sprijaznijo s kruto realnostjo. FOTO: Dennis Brandt
Prostovoljcem se zdi najteže ljudem povedati slabe novice. Ljudje se težko sprijaznijo s kruto realnostjo. FOTO: Dennis Brandt

»Videli smo fotografije in videoposnetke poplav iz vaših krajev, moja prva misel je bila, da je zelo podobno, kot je bilo leta 2019 v Nemčiji. Vemo, kaj preživljajo ljudje, zato hočemo pomagati. Vemo, kje so težave in imamo znanje, kako preprečiti, da jih ne nastane še več,« nam je o razlogih, zakaj so prišli na Koroško, povedal direktor DZN Dennis Brandt.

Kot je pojasnil, je njihova neprofitna nevladna organizacija nastala iz združenja ljubiteljev kampiranja. Ko so pred dvema letoma Nemčijo prizadele poplave neslutenih razsežnosti, v katerih je umrlo več kot 150 ljudi, so se odločili, da gredo na teren in prizadetim z lastnimi rokami pomagajo pri čiščenju in obnovi.

Tam so se tudi naučili dragocenih znanj, ki jih zdaj delijo s Korošci. Imajo veliko izkušenj, saj so njihovi prostovoljci pomagali pri obnovi 480 hiš v 65 krajih po Nemčiji. In še vedno pomagajo, kajti obnova tam še ni končana.

Ekipa, ki je pomagala pri eni od prizadetih družin. Pri meritvah in sporazumevanju jim pomaga domačin David Božiček (skrajno desno), sicer raziskovalec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. FOTO: Dennis Brandt
Ekipa, ki je pomagala pri eni od prizadetih družin. Pri meritvah in sporazumevanju jim pomaga domačin David Božiček (skrajno desno), sicer raziskovalec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. FOTO: Dennis Brandt

Najprej so prišli s kamioni in merilci, nato z več ljudmi in orodji

Že 10. avgusta so se z dvema kamionoma, 90 cisternami za vodo, sanitarnim materialom in drugimi potrebščinami po skoraj prevozni cesti prebili čez Sleme do Črne. Vse odtlej obiskujejo poplavljene domove, merijo vlago v stenah in tleh stavb ter svetujejo o sanaciji.

»Voda in mulj se skrijeta marsikam. Težava je v tem, da gre pri poplavah za velik pritisk vode, ki gre po vseh luknjah v vse sloje stavb. Kot bi stisnil plastenko vode, voda butne v hišo. Če ne ukrepaš ustrezno, lahko voda pod tlemi in izolacijo ostane. Zato je bolje ukrepati zdaj in odstraniti sloje, ki preprečujejo sušenje,« pojasni Dennis, ki razume razočaranje ljudi ob informacijah o dolgotrajni sanaciji. »Vsi si želijo hitro vse popraviti in se čim prej vseliti, vendar lahko sušenje traja več tednov in mesecev,« dodaja.

Tabor nomadskih prostovoljcev v Mežici, ki so samooskrbni. Potrebujejo le tuše in stranišče. FOTO: Dennis Brandt
Tabor nomadskih prostovoljcev v Mežici, ki so samooskrbni. Potrebujejo le tuše in stranišče. FOTO: Dennis Brandt

Plesen pomeni veliko tveganje za zdravje ljudi

Nemški prostovoljci poudarjajo, kako pomembno je dobro in pravilno osušiti prostore, saj se v nasprotnem primeru v hišah lahko pojavi kup težav, vključno s plesnijo. »Ne ponavljajte naših napak, nekateri v Nemčiji, ki so se prehitro vselili v slabo sanirane prostore, so zboleli za astmo. Tudi med prostovoljci imamo tak primer. Ni dovolj, da počistiš blato in odpreš okna, potem pa prepleskaš,« poudari Dennis.

Ekipa nevladne organizacije DZN iz Nemčije, ki pomaga v Črni na Koroškem, Mežici, na Prevaljah in Ravnah. FOTO: Dennis Brandt
Ekipa nevladne organizacije DZN iz Nemčije, ki pomaga v Črni na Koroškem, Mežici, na Prevaljah in Ravnah. FOTO: Dennis Brandt

Od besed k dejanjem

Trenutno je na Koroškem 20 ljudi iz DZN, ki se ves čas menjavajo. Večina je v rednih službah, vzamejo si dopust, se pripeljejo z avtodomi in zavihajo rokave. S sabo pripeljejo potrebno orodje za odstranjevanje ometov, izolacije, estrihov ...

Doslej so v 10 hišah odstranili vse potrebne sloje in pripravili hišo za sušenje, v več kot 80 domovih pa izmerili vlažnost in svetovali o sanaciji. Ljudem posojajo razvlažilce, kupujejo pa tudi drug material. Imajo namreč veliko podporo njihovih članov in sledilcev na družbenih omrežjih, ki jih finančno podpirajo.

»Velikokrat snemamo svoje delo in ljudi, ki jim pomagamo. Zaradi tega nam ljudje, ki donirajo denar, zaupajo, da sredstva res pridejo do tistih, ki jih potrebujejo,« razloži Dennis.

Plesen je pogosta posledica poplav v hišah, ki lahko zelo slabo vpliva na zdravje ljudi. FOTO: Dennis Brandt
Plesen je pogosta posledica poplav v hišah, ki lahko zelo slabo vpliva na zdravje ljudi. FOTO: Dennis Brandt

»Težko je ljudem povedati slabe novice«

Kako ljudem povedati, da je treba odstraniti izolacijo, talno gretje, torej stvari, v katere so vložili denar, energijo in ljubezen? To Dennis opiše kot najtežji del njihove misije: »Nekateri se ne zmorejo soočiti z realnostjo, včasih sicer razumejo, kaj bi bilo potrebno, vendar si tako obsežne obnove ne morejo privoščiti, mogoče že imajo kredit …«

Plesen, ki se je razvila pod tlemi v hiši. Zato je potrebno biti pozoren na sestavo tal, saj je nekatere skoraj nemogoče posušiti. FOTO: Dennis Brandt
Plesen, ki se je razvila pod tlemi v hiši. Zato je potrebno biti pozoren na sestavo tal, saj je nekatere skoraj nemogoče posušiti. FOTO: Dennis Brandt

V Nemčiji po poplavah veliko samomorov

Na Koroškem je nemške prostovoljce pričakalo presenečenje nad ponujeno pomočjo. Pravijo, da so tega vajeni, da je povsod tako. »Ljudje težko verjamejo, da delamo zastonj,« pravi Dennis, ki se pri nas sooča tudi z jezikovno oviro, vendar razume govorico telesa. »Vidim, da so ljudje na koncu s svojimi močmi. Pripovedujejo svojo zgodbo, vedno znova. Potrebujejo čas, to je proces. Za manj stabilne ljudi zna biti zelo nevarno. V Nemčiji smo imeli veliko samomorov, ker se ljudje niso zmogli soočiti z realnostjo, niso imeli ljudi, s katerimi bi se pogovarjali o tem. Zima bo težka,« še opozori in da idejo, ki bi ljudem lahko pomagala: »Pri nas so vzpostavili info točke v poplavljenih krajih, kjer so se prizadeti lahko oglasili. Pristojni so jim omagali tudi pri birokratskih postopkih. To je nujno potrebno, da ljudje ne ostanejo sami s svojimi težavami in mislimi, da jim nihče ne bo pomagal.«

Kje so pristojne službe, ki bi ljudem morale pomagati?

Če na Koroško prostovoljci DZN ne bi prišli, ljudem do zdaj nihče ne bi pojasnil postopkov pravilnega sušenja. Ne bi dobili osnovnih informacij, da je treba zapreti okna, ko uporabljaš razvlažilec, da ventilatorji močno izboljšajo sušenje prostorov, da je včasih treba odstraniti omet, estrih, izolacijo … Nihče ne bi meril vlage v stenah njihovih domov in jim pojasnil, kaj storiti, da bodo lahko spet živeli v njih brez zdravstvenih tveganj.

Vizualno lahko površina izgleda suha, čeprav je v njej še veliko vlage. S površinskimi (na fotografiji) in globinskimi meritvami vlage se oceni nasičenost z vlago in predlagajo ukrepi za učinkovito sušenje. FOTO: DZN
Vizualno lahko površina izgleda suha, čeprav je v njej še veliko vlage. S površinskimi (na fotografiji) in globinskimi meritvami vlage se oceni nasičenost z vlago in predlagajo ukrepi za učinkovito sušenje. FOTO: DZN

Na Koroškem ljudje nimajo izkušenj s poplavami. S strani slovenskih institucij pa na področju sušenja prostorov še ni bilo narejenega nič.

Nekaj krajanov se je obrnilo na NIJZ, NIZOH in druge organe, za katere bi pričakovali, da so zato pristojni, vendar pomoči niso dobili. »Zakaj strokovnjaki iz pristojnih institucij ne pridejo k nam, da bi nam pomagali s konkretnimi meritvami in mnenji o sanaciji? Kaj je zdaj z obljubami o tem, da ljudje ne bodo ostali sami pri reševanju težav?« se sprašujejo, medtem ko dnevi in tedni minevajo.

Preberite še:

Obnavljamo Slovenijo

S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.

SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.

Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije