Vlada opredelila nove interventne ukrepe, Mesec napovedal izredno solidarnostno pomoč
Vlada je na današnji seji opredelila nabor ukrepov, ki jih bo vgradila v interventni zakon za pomoč po poplavah. Med njimi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč in moratorij na posojila. Predlog zakona bodo ministri potrdili prihodnji četrtek in ga po nujnem postopku poslali v DZ.
O umestitvi tehnične pisarne v interventni zakon
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je o umestitvi tehnične pisarne v interventni zakon dejal, da gre za pomoč vsem prizadetim, tako fizičnim osebam kot občinam in gospodarstvu, ki jih je prizadela naravna nesreča in se bodo v prihodnosti morali ukvarjati z rekonstrukcijo, z obnovo, s preselitvijo svojih objektov ...
Pisarna bo ena sama, bo pa imela po njegovih besedah več izpostav. »Pomembno je, da smo tudi s temi rešitvami blizu ljudem, blizu tistim, ki so bili prizadeti,« je dejal. Izpostavil je tudi ukrep nujne rekonstrukcije za tiste objekte, ki so potrebni takojšnje obnove. »Tu uvajamo hitro možnost, da pri pridobivanju dovoljenj ne bo težav z birokracijo,« je poudaril.
Zaradi naravne nesreče večjega obsega med 17. in 25. julijem bo vlada 151 prizadetim občinam povrnila intervencijske stroške v skupni višini 5.514.572,62 evra. Stroške intervencij zaradi močnih neurij z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom in točo ter poplavljenih hudournikov bodo izplačani na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin.
Tretji ukrep je priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov za odpravo posledic naravne nesreče, kjer želi vlada po njegovih besedah sodelovati z vsemi akterji. »Veseli me naš konstruktiven odnos z občinami in verjamem, da bomo na ta način lahko prišli do ukrepov, ki bodo v najkrajšem možnem času pripeljali do rešitev,« je dejal.
V obliki predplačil se bo sofinanciralo do deset odstotkov škode
Prizadetim podjetjem se bo z interventnim zakonom v obliki predplačil sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, zalogah in prometu. »Ključno pri tem je, da jim za to ne bo treba izdati garancije,« je povedal gospodarski minister Matjaž Han. Zato bo delež predplačil ostal pri desetih odstotkih, v nadaljevanju pa bodo povračila odvisna od dejanskega popisa škode. Kot so se dogovorili že v sredo, bo popis škode pripravljen do 1. septembra.
Za delavce, ki v prizadetih podjetjih čistijo proizvodne prostore, bo interventni zakon ponudil 100-odstotno nadomestilo plače, pri čemer bi jo v 80 odstotkih krila država. »Od 3. avgusta do 3. septembra bo država sofinancirala 100-odstotno plačo, da se spet pride do zagona poslovanja,« je dejal Han. Ti delavci zdaj ne ustvarjajo dodane vrednosti, ustvarjajo pa pogoje, da bo podjetje spet lahko delalo, je poudaril.
Tako pravne kot fizične osebe bodo za čas 12 let upravičene do moratorija na odplačevanje posojil.
Mesec napovedal izredno solidarnostno pomoč
Minister za delo Luka Mesec je za najbolj prizadete v poplavah napovedal izredno solidarnostno pomoč, ki bi lahko znašala sedemkratnik zdajšnje izredne denarne pomoči, ki za samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo v gospodinjstvu znaša 465 evrov, za štiričlansko družino pa približno 1800 evrov.
Državna uprava in stanovanjski skladi ob tem po njegovih besedah zbirajo prazna stanovanja za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo. Vanje bodo nameščeni brezplačno, stroške bo krila država. Starejše od 65 let, ki so v bolnišnici ali sami doma, bi se lahko za čas trajanja sanacije brezplačno nastanilo v domove za starejše. Do sprememb bi lahko prišlo tudi pri samozaposlenih, in sicer bi bil pogoj za 1200 evrov pomoči med avgustom in koncem decembra medletni upad prometa za 25 odstotkov (in ne mesečni upad za 50 odstotkov, kot je prejšnji teden predvidela vlada).
Vlada je na seji za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo bdel nad obnovo po nedavnih poplavah. Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je dejala ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Vlada, tako Mesec, načrtuje tudi vabila brezposelnim v program javnih del, namenjen sanaciji poplavljenih območij, pri čemer naj bi bila nadomestila višja, ter hitro zaposlovanje tujcev za namen sanacije, tako da bi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje dobili že v 10 dneh po prihodu v Slovenijo in bi delo začeli že pred pridobitvijo dovoljenja s strani upravne enote, za kar je rok tri mesece. Začasno bi bile lahko umaknjene tudi omejitve za začasno in občasno delo upokojencev.
Obetata se še dva ukrepa s področja invalidov, in sicer solidarnostna pomoč v poplavah prizadetim osebnim asistentom s strani delodajalca ter možnost, da podjetja državne subvencije za zaposlovanje invalidov porabijo za sanacijo škode, je še razkril minister.
Kaj pa opozicijski predlog?
V interventni zakon bodo po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanovih Hovnik vključili tudi ukrepe, ki bodo omogočili premeščanje kadra med javnimi zavodi, saj ga ponekod primanjkuje, in usklajevanje glede nenujnih medicinskih prevozov. Prav tako bo vključeval "eno kopico investicijskih gradbenih določil" in odstop od zakona o javnem naročanju.
Glede opozicijskega predloga za ustanovitev državnega podjetja za namen sanacije po zgledu 2TDK pa je ministrica odgovorila, da se bo vlada do tega predloga še opredelila, saj da je zdaj o podjetjih oz. kakršnihkoli organizacijskih oblikah še prezgodaj govoriti. Tudi o oblikovanju skupnega sklada za financiranje sanacije je po njenih besedah še prezgodaj govoriti, saj je najprej treba počakati na oceno škode, ki naj bi bila znana v začetku septembra.
