Poplave razkrile odlagališče akumulatorjev v Mežici. Kaj pravi inšpektorat za okolje?

Poplave z začetka meseca so na popravljenih območjih pokazale marsikaj. V Mežici je odplavljena brežina ob reki Meži razkrila ostanke akumulatorjev, ki so bili pod zemljo skriti več desetletij. 

Na družbenih omrežjih so fotografije akumulatorjev povzročile jezo in zgražanje, saj so nekateri domnevali, da so bili tja prinešeni na skrivaj. 

Pri Inšpektoratu za okolje in energijo smo preverili, ali so dobili prijavo za odkrito odlagališče ostankov akumulatorjev in kaj so ukrenili v zvezi z njo. 

Potrdili so nam, da sta inšpektorici iz območne pisarne Inšpektorata RS za okolje in energijo v Dravogradu že 16. 8. opravili inšpekcijske preglede v zvezi z obvestil o naplavljenem mulju in ostankih akumulatorjev po poplavah. 

Opravili sta oglede na več lokacijah. »Na lokaciji Polena v Mežici, kjer je Meža odnesla del priobrežnega zemljišča, je bilo pod plastjo zemlje videti ostanke lomljenih plastičnih ohišij akumulatorjev, zato je inšpektorica opravila inšpekcijski pregled tudi pri TAB d. d. in MPI-Reciklaža d. o. o. Podjetje MPI-Reciklaža d. o. o. ni bilo poplavljeno. Tudi do poškodb samega jedra odlagališča, prekritega z neprepustno folijo, ni prišlo,« so sporočili. 

Za najdene akumulatorje pa lahko pojasnilo najdemo v podjetju TAB d. d., ki so ga dali inšpektoricam. Okoli leta 1980 so na lokacijo, kjer so bili zdaj razkriti akumulatorji, »odlagali akumulatorska ohišja, ki kvalitetno niso bila primerno izdelana. Lomljena plastična ohišja so tam odložena že okoli 40 do 45 let. MOPE je v letu 2022, v sklopu naloge »Opis območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja, in opis ukrepov za njihovo sanacijo, to območje evidentiralo kot opuščeno industrijsko odlagališče tovarne TAB (naslednik prejšnjega podjetja) na Poleni v Mežici,« pojasnjujejo.

Več o zadevi ne želijo povedati, saj inšpekcijski postopek še ni končan, v teku pa je ugotovitveni postopek, dodajajo.

Rezultati analiz poplavnega mulja v zgornji Mežiški dolini

Analiza 11 vzorcev naplavin, ki so jih od Dravograda do Črne na Koroškem odvzeli 12. avgusta, je pokazala, da so v tleh v zgornji Mežiški dolini presežene vrednosti svinca, cinka in kadmija, je razkrila Janja Turšič z agencije za okolje. Odsek za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan je v okviru ekološkega laboratorija civilne zaščite izvedel vzorčenje mulja in naplavin, ki jih je reka Meža pustila po Mežiški dolini. Rezultati analiz vzorcev usedlin oziroma mulja v zgornji Mežiški kažejo na visoke vrednosti svinca, kadmija in cinka.

»Vzorčenje je potekalo 12. avgusta. Šlo je za naplavine in kupe že očiščenega oziroma umaknjenega mulja in naplavin. Vzorčili smo od Dravograda do Črne na Koroškem. Vsega skupaj je bilo 11 vzorcev naplavin, v njih smo določili celotne koncentracije potencialno strupenih elementov,« je pojasnila Tea Zuliani z Inštituta Jožef Stefan.

Vrednosti svinca so v vseh vzorcih dosegle kritično vrednost, je poudarila Janja Turšič z agencije za okolje (Arso). Opozorila pa je, da je treba izide primerjati tudi s preteklimi vzorci. Tudi pretekla vzorčenja so namreč pokazala obremenjenost s tremi omenjenimi onesnaževali, pa tudi presežene kritične vrednosti svinca.

Rezultati niso presenečenje

Kot je dejal Ivan Eržen iz NIJZ, rezultati niso presenečenje. »Pred več kot 20 leti smo opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva in takrat smo ugotovili, da je ta vpliv znaten, še posebej pri malih otrocih, ki so zelo občutljivi iz več razlogov. Vsebnost svinca je bila pri skoraj 80 odstotkih otrok, ki so bili vključeni v to preiskavo, presežena in v nekaterih primerih tudi zelo visoka.« Sprejet je bil program sanacije zgornje Mežiške doline, ki je zelo obsežen, saj posega tako na področje zmanjševanja izpostavljenosti prebivalstva kot tudi na področje zmanjševanja vsebnosti vnosa svinca v telo tako pri otrocih kot tudi pri ostalih prebivalcih. »V 15 letih, kolikor je program trajal, smo dosegli bistveno izboljšanje. Vpliv na zdravje otrok se je drastično zmanjšal in zato menimo, da je tak pristop potrebno ubrati tudi v prihodnje. Žal je Meža ob tej poplavi veliko teh ukrepov odnesla in prišlo je do razkritja teh površin, ki so bila zatravljena ali pa asfaltirana in postopek prašenja je bil zmanjšan,« je dejal Eržen.

Opozorila o umivanju in zaščititi pred prahom

»Glede na to, da smo pričakovali take razmere, smo tudi takoj, ko se je poplava pojavila, oziroma takoj, ko so se začele aktivnosti na terenu, prebivalce opozorili na to, kako pomembno je, da ko prihajajo v stik z muljem, da se temeljito zaščitijo in ko so opravili to delo, roke umivajo. Posebej smo izpostavili problematiko prašenja, kajti nekaj je, kar je tisto, kar je v tleh in kar najdemo ob rekah, drugo je pa tisto, kar ljudje in še posebej otroci vdihavajo. Zato je zelo pomembno, da se takim prašnim delcem čim bolj izogibamo, je opozoril.« Ljudem so svetovali tudi, naj zapirajo okna, naj se poskušajo zaščititi pred prahom.