Presenečeni boste, ko boste izvedeli, kaj so dobili na košarkarskem igrišču
»To je enormna ekološka katastrofa.« S temi besedami ribiči, ki prihajajo z območij, ki so jih avgustovske poplave najbolj prizadele, opišejo škodo, ki jo je podivjana narava povzročila v njihovih revirjih in gojitvenih potokih. Pa seveda tudi v njihovih društvenih objektih oziroma ribiških domovih ter ribogojnicah.
Če se slednje še nekako da obnoviti, pa je to težko reči za vodotoke, saj so ti, kot nam je razložil Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS), ostali povsem brez rib. In četudi so se reke že vrnile v svoje, ponekod povsem spremenjene struge, ostaja vprašljiva kakovost teh voda. Žaberl opozori, da so reke na naseljenih območjih poplavile številne objekte in se onesnažile s fekalijami in drugimi snovmi. Poseben problem predstavljajo tudi poškodovane rečne brežine, kar posledično pomeni predrugačen habitat za ribe. Podivjana voda je »sčistila« dno vodotokov, kjer pa živijo ličinke in druge male živali, s katerimi se hranijo ribe. Skratka, še tiste ribe, ki so ostale, bodo komaj našle kaj hrane zase.
Če bi vodotoke povsem pustili pri miru, bi narava, kot še pove sogovornik, potrebovala med tri do pet let, da bi se vsaj v osnovi obnovila. Zato, kot še poudari Žaberl, bo morala biti država pri njihovi sanaciji še posebno pozorna, predvsem pri izvajanju protipoplavnih ukrepov. »Tu izpostavljamo, da so se v tokratni ujmi vsi nesonaravni poplavni ukrepi izkazali kot škodljivi tako za ribji živelj kot za premoženje in infrastrukturo. Na to dejstvo smo ribiči opozarjali že v našem dopisu predsedniku vlade pred letom dni, ko nas je pestila izjemna suša,« so v posebnem sporočilu za javnost opozorili na RZS.
Zdaj bodo le še životarili
Da je stanje na terenu res katastrofalno, potrjujejo poročila posameznih ribiških družin (RD). »Po poplavah iz leta 2012 sta reki Mislinja in Meža z našo pomočjo potrebovali okoli deset let, da se je stanje vsaj deloma približalo tistemu pred poplavami. Ravno, ko smo začeli ponovno beležiti izrazitejšo drst potočne postrvi in lipana, je narava spet pokazala svojo moč,« sta bila o tem, kako so ribje populacije v omenjenih rekah in njunih pritokih povsem uničene, jasna predsednik in gospodar RD Koroška Tadej Paradiž in Blaž Cokan.
Z ogromno škodo se soočajo tudi v Zgornji Savinjski dolini. V povodju Savinje, od Logarske doline ter Drete, od Nove Štifte pod Menino in Rogatcem, so ljudje poročali o množičnem poginu rib po gozdovih in poljih. Po besedah mozirskega ribiča Dejana Grudnika je izven osrednjega toka Savinje obležalo ogromno rib. Po podatkih RD Mozirje so jih več kot 350 kilogramov odlovili kar na košarkarskem igrišču v Novih Lokah in jih vrnili v ribnik v upravljanju te družine. »Uničena so drstišča, hitro vlaganje mladic oziroma poribljavanje nimata pravega pomena in učinka. Poškodovane čistilne naprave ne bodo v funkciji še lep čas, kar pomeni onesnaženo vodo, gradbinci bodo še dolgo, tudi leta, izvajali gradbena dela, kjer se bo voda kalila in tekla bo zelo onesnažena, kar je smrtno nevarno, ko ribam onesnaži dihalni sistem, škrge,« o prihodnjem stanju rek ni prav nič optimističen predsednik RD Mozirje Milan Kojc.
Posluh namesto miloščine
»Ribiči ne pričakujemo miloščine, želimo si le posluha vlade,« pa, ko je govor o pomoči države, poudarja predsednik RZS Miroslav Žaberl. Med drugim bi si želeli, da se ribiškim družinam, ki so jim poplave uničile ribolovne in gojitvene revirje, oprosti celotno plačevanje koncesij za obdobje najmanj dveh let. Prizadete družine naj se oprosti plačevanja vodnega povračila. Želijo si tudi finančne pomoči pri obnovi poškodovanih ribogojskih objektov.
Hudo je bilo tudi v ribogojnicah v Podvolovljeku ter na Ljubnem ob Savinji, kjer je poplavilo osrednji turistični ribnik ter ribiško hišico. Veliko škodo so utrpeli tudi drugi zasebni ribniki. Vsepovsod je nastala ogromna gospodarska škoda, zmanjšal se bo turistični ribolov, potrebno pa bo načrtno, postopno vlaganje v reke in večje potoke, ko bodo ti sanirani. RD Mozirje, ki gospodari z vodnimi revirji od Letuškega mostu do Grušoveljskega jezu na Savinji ter s celotno Dreto, je najhuje prizadeta v svoji skoraj 70-letni zgodovini.
»Zdaj bomo životarili z odrekanji ter od svoje članarine, zato bi bila dobrodošla, nujna, pomoč s strani države in drugih. Svoje napore bo prispevalo predvsem naših 200 članov in 40 mladincev. Uničena je ena najlepših ribolovnih destinacij za tujce in naše športne ribiče. Za ponujeno ali oddano pomoč smo hvaležni vsakomur, vsem prijateljskim RD in posameznim prostovoljcem,« je sklenil Kojc.
Stoodstoten pomor
»Prepričani smo, da tukaj ni ostala nobena riba živa,« pa so glede stanja v delu vodotoka Kamniške Bistrice do naselja Stranje poročali iz RD Bistrica-Domžale, kjer je ujma uničila tudi gojitveni potok Črna. Tam ni ostalo nič ribjega življenja, enako tudi v Bistričici, ki je popolnoma spremenila potek struge in zasula večino obstoječih vodnih objektov.
V RD Jesenice pa ugotavljajo, da je bila največja škoda povzročena na gojitvenem potoku Završnica in vsem, kar je povezano z njim. »Težko je ovrednotiti škodo, za nas ribiče je nenadomestljiva, ker je bil pomor naravne ribe in vsega vodnega življa 100-odstoten,« je, kot so sporočili iz RZS, povedal gospodar RD Jesenice Gregor Pintar.
Poplave so zelo prizadele tudi RD Visoko iz Gorenje vasi. Ne samo da so povsem uničeni njihovi prostori in tudi vrednejši del opreme za odlov rib, ampak je ogromna škoda tudi na lovnih in gojitvenih vodotokih. »Izpadel je precejšnji del dohodka, ki smo ga imeli od turističnega ribolova. Ta bo prisoten tudi v prihodnjih letih,« je sporočil njihov predsednik Mirko Horvat.
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.
SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.
Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.
