Vlada je potrdila interventni zakon za pomoč po poplavah: to vse prinaša

Vlada je danes sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Predvideni so ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture, poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj ter ukrepi za pomoč občinam, gospodarstvu in prebivalcem. 

Zakonski predlog naj bi DZ po napovedih sprejemal že naslednji teden, tako da bo lahko začel veljati 1. septembra. Večina ukrepov, ki so zajeti v predlogu, bo veljala do konca leta.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je dejala, da so pomoč razdelili v štiri sklope. »Ukrepi, ki jih predlagamo, posegajo na prav vsa področja našega življenja,« je dejala Ajanovič Hovnik in poudarila, da gre za »prve, najnujnejše ukrepe, nikakor pa ne zadnje«.

1. Pomoč prebivalcem – gospodinjstvom: upravičenost do brezplačne prehrane, brezplačnega vrtca, oprostitev plačila elektrike, oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake, davčne razbremenitve, odlog bančnih kreditov ...

FOTO: Zaslonski posnetek

2. Pomoč podjetjem – gospodarstvu: ukrepi za ohranjanje delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetij, ki so utrpela škodo v poplavah, poenostavljanje kriterijev za zaposlovanje tujcem, ki bodo pomagali pri sanaciji ... 

FOTO: Zaslonski posnetek

3. Pomoč občinam: vzpostavljajo se tehnične pisarne in gre za ukrepe, ki so oblikovani posebej za občine, saj so te prve, ki imajo stik s prebivalci.

FOTO: Zaslonski posnetek

4. Sanacija javne infrastrukture: sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti, ustanovitev sklada za obnovo Slovenije.

Solidarnostna sobota?

Gre za obvezni prispevek, s katerim se bo omogočilo, da se dobiček tega dne nameni v sklad za Obnovo Slovenije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog, da bi bile druge sobote v mesecu namenjene solidarnosti, torej skupaj štiri do konca leta. Podjetja bi se lahko prostovoljno odločila za delo in za to, da zaslužek na ta dan namenijo v sklad za obnovo. Delavec bi se odpovedal neto plačilu, enak znesek bi prispeval delodajalec, prav tako pa bi se država odpovedala prispevkom, pravi predlog.

Oglasite se na CSD

Minister za delo Luka Mesec je opozoril, da lahko ljudje koristijo izredno denarno socialno pomoč, ki so jo zvišali na sedemkratnik cenzusa. Pomoč ni vračljiva in bo na voljo tudi tistim, ki sicer niso socialno ogroženi. Kot je dejal Mesec, omogočajo izplačilo v enkratnem znesku. Do pomoči bodo lahko ljudje prišli z vlogami, ki jih bodo oddali na Center za socialno delo, je še dejal.

Samska zaposlena oseba bo na primer prejela največ 3513,32 evra, 4-članska družina (2 zaposlena odrasla in dva otroka) pa največ 11.466 evrov.

Poleg izredne denarne pomoči bo na voljo tudi:

• Subvencija najemnine, prizadetim v poplavah se zagotavlja pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine.

• Izredna denarna pomoč za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem.

• Osebni asistenti, ki so utrpeli gmotno škodo v poplavah, bodo lahko pridobili solidarno pomoč.

• Za pomoč ljudem v stiskah bodo okrepili javne socialnovarstvene programe in programe v podporo družini.

• Uveljavljanje sprememb vrednosti nepremičnine za otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane.

Za čimprejšnjo odpravo posledic poplav bodo vse brezposelne povabili v program javnih del za čimprejšnjo sanacijo in jim zvišali nadomestila. Da bo škoda čim prej sanirana, bodo začasno olajšali zaposlovanje tujih delavcev.

Zadolžitev občin

Občine, ki so bile prizadete, se bodo lahko v proračunskih letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolžile do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna (sedaj je meja pet odstotkov), s čimer bodo lahko po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča bolj prožne pri plačilu stroškov, zvišana bo tudi meja za zadolževanje za investicije v letih 2023 in 2024.

Poleg tega bo letos prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve teh sredstev bo določila vlada.

Občine bodo lahko tudi nemoteno porabljale sredstva, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni postavki za donacije, tako da jim ne bo treba pripravljati rebalansov svojih proračunov. Delež sredstev, ki jih lahko občina izloči v svojo proračunsko rezervo, ne bo omejen, občine bodo lahko sredstva svoje proračunske rezerve porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic v drugi občini. Stroške ravnanja z odpadki bo krila država.