Voda vrgla kamenje in blato vse do Ledene dvorane (FOTO)

Avgustovska vodna ujma z izjemnimi padavinami, ki so s poplavami in plazovi prizadele velik del Slovenije, ni prizanesla niti najvišje ležeči turistični Snežni jami v masivu 2062 m visoke Raduhe nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini. Ta izjemni turistični biser upravlja Jamarski klub Črni galeb Prebold, ki je jamo odkril, uredil in jo leta 1990 predal turističnemu namenu.

Kakšna bo usoda jame in turizma v njej, je za zdaj težko oceniti, saj je glavna težava plazovita gmota v udornici, katere velik del je zgrmel v jamo in dobesedno prevrnil, premaknil in poškodoval polovico železnih stopnic, ki vodijo v vhodno Ledeno dvorano. Da bo jamo mogoče spet obiskovati, bo najprej treba sanirati plazovito območje in preprečiti ponoven vdor kamenja, nato pa na novo namestiti stopnice. Zadnjo besedo bodo imeli strokovnjaki, vsekakor pa je neizpodbitno, da alpski kraški biser ostaja zaprt za obiskovalce za nedoločen čas.

Del zunanje infrastrukture z brunarico in kioskom

Pred jamo

Spremenjeno pobočje

Ob katastrofi, ki je močno prizadela Občino Luče, so se odzvali tudi preboldski jamarji, ki so v najbolj prizadete Struge pripeljali pomoč, hkrati pa je vodji jame Janiju Klasiču s partnerico Janjo Repar nekako uspelo priti po obvozni poti z Ljubnega in prek Konjskega vrha do Snežne jame, kjer ju je čakalo neprijetno presenečenje. Brez ključa nista mogla vstopiti, da bi preverila, kaj je povzročil udor, bilo pa je tudi zelo nevarno, saj je bila plazovita gmota še vedno nestabilna. Sta pa prizore dokumentirala s fotoaparatom, da sta lahko v klubu pokazala, kaj se je zgodilo.

Kakšno razdejanje in škodo so povzročili voda, plaz in udor v jami, pa so jamarji ugotovili šele pred dnevi, ko so se z Bernardom Štiglicem iz JK Tirski zmaji z Ljubnega in njegovim terenskim vozilom znova prebili do jame. Udor je močno spremenil podobo pobočja, na katerem so nameščene stopnice, hkrati pa je plaz te od polovice naprej premaknil za nekaj metrov ter prevrnil in predvsem poškodoval nosilce. Kot sta povedala Silvo Ramšak in Klasič, je voda v jamo nanesla veliko kamenja in blata vse do Ledene dvorane, ki je v prvem delu prekrita z od 5 do 10 cm blata. Poleg stopnic sta poškodovani tudi električna napeljava ter zaščitna mreža na vzpetini ob stopnicah in na koncu pred vstopom v Ledeno dvorano.

Žalosten pogled na stopnice in uničujoče razdejanje vode in plazu

Kolikor toliko nepoškodovan je ostal le začetek vhoda.

»O nastali škodi smo že obvestili Zavod za varstvo narave, OE Celje, Ljudmilo Strahovnik, Agencijo RS za okolje (ARSO) ter Jamarsko zvezo Slovenije, vendar konkretnega odgovora do danes še nismo prejeli. Glede upraviteljske in lastniške strukture je stanje sledeče: Jamarski klub Črni galeb Prebold ima status predkoncesijske pogodbe za upravljanje Snežne jame, lastnik jame, v skladu z zakonom o varstvu podzemnih jam, pa je država. Lastnik zemljišča v okolici jame, kjer je postavljena zunanja infrastruktura, je Ljubljanska nadškofija, s katero ima klub sklenjeno najemno pogodbo za uporabo zemljišča in ki je bila prav tako obveščena o nastali škodi,« je povedal Klasič, član UO kluba Črni galeb Prebold. Ob tem je izrazil upanje, da bo ustrezno pomoč prejel tudi njihov klub za potrebno sanacijo in nadaljevanje poslovanja te izjemne turistične destinacije Zgornje Savinjske doline.

Pogled na plaz, ki je nastal zaradi močnih padavin.  

Obnavljamo Slovenijo FOTO: Delo

Od 10 do 12 milijonov let

Impozanten je pogled že na samo udornico, ki jo je leta 1938 registriral in pod imenom Snežna jama v slovenski kataster jam vnesel biospeleolog Egon Pretner, ki pa takrat ni vedel, da se pod nekaj metrov debelim, strnjenim snegom skriva ena od najzanimivejših podzemnih jam. To so leta 1981 odkrili preboldski jamarji, ki so se kasneje, leta 1989, lotili njenega urejanja in jo 14. julija 1990 tudi slovesno odprli za ogled. Že začetna Ledena dvorana je zaradi ledu in simbioze s klasičnimi kapniki čudovita uvertura v ogled tega jamskega bisera, ki bi mu težko našli, ali pa sploh ne, primerjavo na svetu. Njen vhod je na višini 1520 m nadmorske višine in je tako najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in med najvišjimi v Evropi in na svetu.

Obenem pa je to jama, ki je na takšni nadmorski višini praviloma ne pričakujemo, do njenega odkritja smo poznali le t. i. alpske jame brez sige in kapnikov. Da je jama kapniška, gre zahvala njeni starosti, ki so jo strokovnjaki ocenili na od 10 do 12 milijonov let, in pa dejstvu, da so kapniki v Snežni jami nastajali najmanj dvakrat, trikrat prej kot v preostalih nižinskih jamah, kar obenem ponuja tudi odgovor na vprašanje, zakaj je jama kapniška in ne klasično alpska. Kapniške tvorbe namreč nastajajo le do okrog 1000 m nadmorske višine, višje pa je prehladno za kristalizacijo kalcijevega karbonata oziroma tvorbo sige. Če pa že kaj nastane, zaradi ledne korozije oziroma zmrzali razpade in tako kapniških jam na takšni višini praviloma ni. K njeni posebnosti svoje dodajata še večni led v vhodni dvorani in velika količina jamskega mleka – malgonita, ki je odložen po stenah v obliki oblog ali oblikovan v najrazličnejše kapniške tvorbe. Tudi ostalo bogastvo se lahko brez sramu primerja s kapniki v najlepših turističnih jamah pri nas in v tujini. Snežna jama je tako res unikatna in še vedno nedokončana zgodba za znanstveno proučevanje in pogled v zgodovino.

Kakšna bo usoda jame in turizma v njej, je za zdaj težko oceniti.

Voda je v tla pri vhodu naredila veliko luknjo, skozi katero je gmota plazu zdrsela po vhodnem pobočju jame.

Bogata jamska favna

Vhodna udornica je opremljena z lesenimi stopnicami, sam pristop v jamo pa z železnimi lestvami oziroma stopnicami in dvema vmesnima podestoma. Po njih se spustimo 30 m nižje v Ledeno dvorano, katere podoba se iz leta v leto spreminja, vsekakor pa je z njo ustvarjena rajska slika kraškega podzemlja, ki jo v nadaljevanju dopolnjujejo razpadajoče in aktivne sigaste tvorbe: stalaktiti, stalagmiti, mogočni stebri (tudi drugi najvišji v slovenskih jamah, visok 21 m), zavese, baldahini in zlasti kapniki iz jamskega mleka, ki jih ni mogoče videti v nižinskih jamah. Poleg tega je bogata tudi jamska favna. V njej so odkrili kar sedem slepih jamskih hroščev, od tega tudi štiri povsem endemične.

Jamska favna

Škodo so ugotovili šele pred dnevi.

Nadvse zanimivo pa je tudi raziskovanje sedimentov, saj so strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje jam Postojna v izkopani sondi naleteli na zobe morskega psa in na ostanke malih sesalcev, izumrlih hrčkov iz rodu Baranomys, ki so živeli pred petimi milijoni leti. V jami so še na nekaj mestih vrvne ali železne ograje ter nekaj železnih stopnic, ki omogočajo prijetnejši in varnejši ogled. Sicer pa je pot speljana tako, da je ohranjena skorajda povsem prvotna podoba jame. Lahko bi rekli, da je 95 odstotkov poti povsem naravne. Prvi del je osvetljen z elektriko, ki jo proizvaja 5,5-kilovatni bencinski agregat, preostali, večinski del poti pa si obiskovalci ogledujejo s karbidnimi svetilkami, ki pričarajo romantičen in jamarski slog.

Tako je bilo vse do uničujoče avgustovske ujme, kako pa bo v prihodnje, lahko za zdaj samo ugibamo ...