Vojaki reševali umetnine znanega slikarja
Na Sneberskem nabrežju v Ljubljani, naselju 40 montažnih hiš dvojčkov in 80 bivalnih enot, ki jih je zadnje deževje tako močno prizadelo, da so spodnji prostori prav vseh hiš v naselju popolnoma uničeni, živi tudi znani slovenski slikar Gustav Gnamuš. 82-letni umetnik je čez noč ostal ne le brez svojega ateljeja, ki ga je imel v hiši, temveč tudi brez precejšnjega števila svojih avtorskih del, mnoga med njimi so uničena, voda z muljem pa je razdejala tudi njegov japonski vrt.
Japonski vrt celo v filmu
Medtem ko so na dan solidarnosti prostovoljci s samokolnicami in drugim orodjem neutrudno odstranjevali uničeno pohištvo, predmete, do golega lupili stene hiše in tla, nas je pot v zvezdasto zgrajenem naselju pripeljala tudi do hiše, v kateri živi slikar Gnamuš. »Po študiju sta si z ženo kupila tole hiško, zadaj je ustvaril japonski vrt, nad katerim so navdušeni celo Japonci, tudi sicer je veljal za enega najlepših vrtov v Sloveniji, v filmu Naši vrtovi ga je ovekovečil Metod Pevec. Celo zdaj, ko je uničen, je ena gospa rekla, kako lep vrt, medtem ko je župan Zoran Janković, ki si je vrt in hišo ogledal v ponedeljek, dejal, lep vrt, a tale japonski dresnik v Ljubljani odstranjujemo,« pripoveduje Robert Černelč, prav tako slikar in režiser, sicer pa mož slikarjeve hčerke Nadje Gnamuš, umetnostne zgodovinarke.
Uničene slike, skice, idejne zasnove ...
»Vse slike so v veliki meri uničene, med poplavo smo jih reševali dve uri, atelje je v celoti uničen,« dodaja slikarjeva hči. Slike so sicer deponirane v zgornjem, spalnem delu hiše, izvemo, a ker bi septembra v Galeriji Bažato v Ljubljani morala biti razstava umetnikovih slik, so bile v spodnjih prostorih. »Fotograf je namreč pripravljal material za katalog in jih je poslikal, zato so bile spodaj v hiši,« pripoveduje Gnamuševa. Na srečo, dodaja, sta bila z možem v bližini in sta del slik rešila, ogromno škode pa je na papirjih, skicah, idejnih zasnovah, voda je zalila tudi ves delovni material. »Slike so plavale, ko sem jih pobiral, sem se zaradi stekla, ki se je prijelo slike, urezal v prst,« dodaja Černelč.
Mežičan v Ljubljani
Gustav Gnamuš se je leta 1941 rodil v Mežici. Med letoma 1961 in 1966 je pri Francetu Miheliču, Maksimu Sedeju in Gabrijelu Stupici študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral je leta 1966. Od leta 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1990 ima status rednega profesorja za slikarstvo. Leta 2001 je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado, 2013. pa je bil imenovan v naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
»Kar smo rešili, je zdaj deponirano v depojih MGLM (Muzej in galerija mesta Ljubljane, op. a.). Načelnica za kulturo na mestni občini Ljubljana in direktor MGLM sta pripeljala manjši kombi, da smo rešili slike,« pojasnjuje sogovornica. »Poklical sem delavca grosupeljskega podjetja, ki v naselju prenavlja kanalizacijo, in mu rekel, da imamo tukaj še enega velikega umetnika, in sicer fotografa Tihomirja Pintarja, ki je prav tako utrpel veliko škodo,« pripoveduje Černelč.
O tem, kako uničeno je kompletno naselje montažnih hiš, smo pisali včeraj, sogovornika pa ugotavljata, da bo sanacija strašansko draga. V tistem trenutku še namreč nismo vedeli za obljubo župana in Anite Ogulin z Zveze Prijateljev mladine Moste Polje, da bodo vsem v naselju krili vse stroške med 50 in 75 odstotki, odvisno od dohodka na gospodinjstvo.
Štiri dni do grla v blatu
V naselju živi še en glasbenik, in sicer Janez Dovč, pravi Černelč in dodaja, da on sicer živi malo nad naseljem v zidani hiši, pa mu je vseeno blatna voda uničila studio, mešalno tehniko, inštrumente. »Rekel je, mi smo zdaj očistili, posušili, dezinfecirali, mi pa tega ne moremo storiti. Zavedamo se, da je drugod po Sloveniji še slabše, a problem tega naselja je, da so hiše montažne, zaradi steklene in kamene volne med stenami že zdaj nastaja plesen, ki jo je treba odstraniti, sicer hiša ni primerna za bivanje. Problem je tudi, ker so hiše dvojčki, zato morata sanirati oba soseda, kajti če zadeve uredi le eden, nastane problem,« pripoveduje Černelč. »Sneberje je del Ljubljane, kar štiri dni smo bili skoraj do grla v blatu, hiše je poplavilo do nekje višine 70 centimetrov,« pravi Nadja, medtem ko Černelč dodaja, da so v nedeljo na pomoč prišli celo poljski vojaki, ki so povedali, »da je tukaj z izjemo strelov huje kot v Ukrajini, kjer poteka vojna«.
»Akvareli mojega očeta so uničeni, rešujemo tisto, kar lahko. Slikar Zmago Lenardič suši papirnate dele, računamo tudi na restavratorski center, akademijo,« še pravi Nadja Gnamuš. Dokler hiša ne bo nared za življenje, Gustav Gnamuš in njegova žena začasno bivata pri svoji hčerki.
