Deset osebnih vprašanj kandidatom za župana Kranja: to so njihovi odgovori
V mestni občini Kranj imajo volivci tokrat na izbiro šest kandidatov za naslednjega župana. To so Ivo Bajec, Aleksander Svetelj, Igor Velov, Zoran Stevanović, Matjaž Rakovec (sedanji župan) in Srečko Barbič. Vsem smo poslali enakih deset vprašanj, spodaj pa so njihovi odgovori.
1. Kaj imate v svojem kraju najraje?
Matjaž Rakovec: Težko bi izpostavil eno samo stvar, ker je v naši mestni občini toliko izjemnega. Od čudovite narave – smo urbano mesto, ki stoji praktično sredi narave, naše bogate zgodovine, do znamenitosti, kulture in predvsem ljudi, ki tu živijo in predstavljajo največji potencial Kranja z okolico. Vsak večer pa se najraje vrnem v zavetje svojega doma na Primskovem.
Srečko Barbič: Okolico z zelenimi površinami
Aleksander Svetelj: Razgibanost. Zmes mestnega in podeželskega okolja. V hipu smo lahko v naravi.
Ivo Bajec: Ker veliko potujem z motorjem in se vedno utrujen vračam proti domu, imam najraje pogled na Sorško polje, ob večerih zahajanje sonca za triglavske vrhove, predvsem pa pogled na Storžič. Ko to vidim, vem, da sem doma.
Zoran Stevanović: V resnici imam rad vse, kar je povezano z mojim lokalnim okoljem. Ker pa sem ljubitelj gora in hribov, bi izpostavil vse, še posebej pa izletniško točko Jošt, kamor zahajam vsak dan.
Igor Velov: Prijazne ljudi in raznolikost kraja.
2. Kaj v svojem kraju najbolj pogrešate?
Matjaž Rakovec: Hokejsko dvorano, ki jo bomo sicer realizirali v osmih letih, kakor je bil načrt. A sem pred prvim mandatom resnično verjel, da imamo možnosti, da bi jo že prej. Izkazalo se je, da ni bilo dovolj velikega zemljišča, in pridobili ga bomo leta 2023.
Srečko Barbič: Najbolj pogrešam veliko večnamensko dvorano, da grem lahko na ogled kvalitetnega športnega ali kulturnega dogodka, in poligon za možnost treniranja biatloncev, smučarjev tekačev in kombinatorcev, v kombinaciji še s kakšnim drugim športom.
Aleksander Svetelj: Izvedbo obljubljenih projektov.
Ivo Bajec: V svojem programu imam načrte za veliko stvari, ki jih jaz in seveda tudi Kranjčani pogrešamo. Predvsem so to koncertna dvorana, spodoben športni center, nova avtobusna in železniška postaja.
Zoran Stevanović: Pogrešam razvoj, entuziazem in veselje ter pripadnost ljudi do življenja v svoji občini.
Igor Velov: Parke za male živali.
3. Kaj bo vaša prva poteza, če postanete župan?
Matjaž Rakovec: Nadaljevanje potekajočih projektov ter nove zadeve: Dom za upokojence – gradbeno dovoljenje pričakujemo kmalu, ustanovitev Javnega stanovanjskega sklada MOK, razširitev prostorov za dejavnosti ZD Kranj ter tudi dodaten pritisk na državo za ureditev problematike priseljevanja tujcev v našo občino; spremembe se sicer že kažejo.
Srečko Barbič: Zahvalil se bom volivcem in volivkam, se seznanil z občinsko upravo in takoj začel pripravo načrta za štiriletno obdobje.
Aleksander Svetelj: Najprej je treba pregledati poslovanje občine ter revizijo projektov, ki se izvajajo. Zagotovo je treba urediti finance in jasno povedati, da je to skupni denar. Poraba vsakega evra mora biti upravičena. Prepričan sem, da bi lahko bili projekti, ki potekajo, cenejši. Povezovanje in boljše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi se mi zdita ključnega pomena, saj na tem področju vidim največ izzivov in priložnosti. Občina mora prevzeti svojo odgovornost, pri tem pa dati krajevnim skupnostim možnost soodločanja in soustvarjanja njihove prihodnosti. To ne sme biti le črka na papirju in kot župan se bom za to osebno zavzemal. S pravilnim pristopom in stalnim dialogom bi bilo mogoče nekatere skupne projekte zagotovo bolje in tudi ceneje izpeljati. Enako je tudi z občinskimi zavodi in s podjetji, od vrtcev, kulture, turizma, športa do komunale. Tudi tukaj moramo s skupnim denarjem dati Kranju nov zagon.
Ivo Bajec: Dela bo vsekakor veliko, vendar me ne skrbi, imam dobro ekipo in odličen program za Kranj. Vsekakor se bom v najkrajšem mogočem času sestal z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti, da naredimo prioritetni načrt investicij za posamezno krajevno skupnost.
Zoran Stevanović: Poleg reševanja vprašanja prekomernega priseljevanja tujcev Kranj potrebuje najprej novo avtobusno postajo na trenutni lokaciji ter urejen sistem parkiranja s povečanimi kapacitetami v blokovskih naseljih, urejeno zdravstvo s svojo bolnišnico ter dobro načrtovan stanovanjski sklad z zajetnim investicijskim delom ter z možnostjo najema stanovanj z odkupom za mlade družine. Seveda pa tudi oživitev središča mesta, ki postaja svojevrsten geto.
Igor Velov: Uredil področje tujcev, ker ga Kranj zaznava kot največji problem.
4. Lahko naštejete tri namige za naše bralce, kaj naj si med vikendom ogledajo v vašem kraju? (Iščemo bolj skrite zanimivosti, ne najbolj znanih.)
Matjaž Rakovec:
- Od decembra letos dalje zagotovo priporočam, da obiščejo Informacijski center SOS Proteus, ki ga je Mestna občina Kranj v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Kranj ter Zavodom jamski laboratorij Tular odprla v rovih pod starim mestnim jedrom Kranja. Gre za prvi informacijski center na svetu z belo in s črno človeško ribico. Njegova naloga je ozaveščati ljudi o življenju človeške ribice in pomenu podzemne vode, kjer živi – ta je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Vsa zbrana sredstva od vstopnic gredo v delovanje jamskega laboratorija, raziskovanje in varstvo človeške ribice ter ozaveščanje o njej.
- V vsakem letnem času je čudovito tudi ujeti razgled iz zvonika cerkve sv. Kancijana v starem mestnem jedru, od koder je razgled na Mestno občino Kranj iz vseh strani. Do razgledne ploščadi, ki se nahaja 40 metrov nad mestom, vodi 163 stopnic. Za 600 let starimi zidovi je mogoče videti arhitekturne in zgodovinske zanimivosti cerkve. Na vrhu cerkvenega zvonika 15-krat dnevno zaigra še 10 malih, bronastih in umetelno narejenih melodičnih zvonov, vsakokrat z drugo melodijo, in sicer vsak dan med 7.30 in 21.30, ob pol med polnima urama.
- V toplejšem vremenu pa priporočam plutje s supom ali čolnom na vesla skozi še zelo neodkrit kanjon Zarice, kjer v skalah raste najnižje ležeča planika v Sloveniji. Tam najdete čisti mir in odklop. Edini zvoki, ki jih boste slišali poleg pljuskanja vaših vesel in drsenja plovila, so iz narave. Čudovito popotovanje lahko zaključite z okrepčilom v ribiški brunarici Pri krivi ščuki v Prašah (Mavško jezero), kjer vam postrežejo postrvi.
Srečko Barbič:
- Da obiščejo Čukov bajer in zaključijo na posestvu Brdo.
- Da izberejo glede na zmožnost eno od sprehajalnih poti, brezpotij po Udin borštu.
- Da najdejo kotiček v porečju Kokre oziroma Save.
Aleksander Svetelj: Slap Šum, kanjon Kokre, park Brdo.
Ivo Bajec:
- V Britofu, kjer živim, imamo posebno znamenitost, Šmajdov grad, kjer naj bi se nekoč skrivali ravbarji – roparji, ki so kradli potnikom, ko so reko Kokro prečkali prek naravnega mostu. V Šmajdovem gradu so se v času Marije Terezije skrivali tudi mladi fantje, ki niso hoteli k vojakom. Pred Francozi pa so se v gradu skrivali tudi rokovnjači. Legenda oziroma ustno izročilo pa tudi pravi, da je iz Šmajdovega gradu do posestva Brdo vodil skrivni rov. Za bolj pogumne in adrenalina željne pa je v notranjost gradu mogoč tudi dostop iz smeri Predoselj.
- Sprehod po lepi urejeni makadamski poti okrog posestva Brdo. Uživali boste v miru in prečudoviti naravi. Na posestvu se nahaja veliko živali. Če boste imeli srečo, boste videli tudi belega srnjaka. Lahko pa se v notranjosti brdskega posestva sprehodite do Račjega otoka in gradu Brdo.
- Zanimiva je pešpot v Majdičev log iz starega mestnega jedra do Savskega otoka. Na poti je prikazan razvoj kranjske obrti in podjetništva ter ob Savi živečih živali. Pogled na mesto z vodne površine savskega kanala je vsekakor zanimivost, ki sprehajalcem popestri sprehod po mestu.
Zoran Stevanović: Slap Šum v Besnici, Kosorep na Kokri ter na štor na sedlu pod Šmarjetno, ki se ob dežju napolni z vodo in kamor sem vedno vozil otroke prepričevat, da tam živijo škrati.
Igor Velov: Drevored Struževo, slap Šum, kanjon Kokre.
5. Kako ste spoznali ljubezen svojega življenja, če ste jo že?
Matjaž Rakovec: Sem jo že, povezala naju je služba – na prejšnjem delovnem mestu.
Srečko Barbič: V mladosti sem kar veliko delal čez poletje kot vzgojitelj v zdravstvenih kolonijah kranjskih otrok v Pineti pri Novigradu. In v eni izmed teh koloniji je med takratnim pomočnikom pedagoškega vodje in vzgojiteljico preskočila ljubezen.
Aleksander Svetelj: Na bencinskem servisu ob točenju goriva, bila je ljubezen na prvi pogled.
Ivo Bajec: S prijatelji smo veliko zahajali na plese, kjer smo se zabavali ob zvokih takrat popularnih kranjskih skupin Obvezna smer in Sibila z večno mlado Heleno Blagne. Na enem od plesov sem spoznal Mojco, s katero zdaj pleševa že 36 let.
Zoran Stevanović: Poslalo mi jo je vesolje.
Igor Velov: Spoznal sem jo ravno med državnozborskimi volitvami leta 2004. Prosil sem jo za pomoč in tako je bila prva stvar, ki sva jo skupaj počela, lepljenje plakatov. Danes pa sva srečna s šestimi otroki.
6. Kaj ste kot otrok mislili, da boste po poklicu?
Matjaž Rakovec: Pilot. Na neki način to delo danes tudi opravljam. Skupaj s posadko in potniki previdno vzletiš, visoko letaš in nato varno pristaneš, da se lahko ponovno dvigneš.
Srečko Barbič: Kot otrok sem vedno sanjal, da bom imel poklic, kjer bom videl in spoznaval svet ( diplomat, novinar, pilot ...).
Aleksander Svetelj: Reševalec, da bi delal za ljudi. Vedno sem hotel pomagati ljudem.
Ivo Bajec: Želel sem si na ladjo in po osnovni šoli sem odšel na Pomorsko šolo Piran ter postal poročnik trgovske mornarice – navigator. Zaposlil sem se pri Splošni plovbi Piran in plul na ladjah Vrhnika, Logatec in za tiste čase najmodernejši ladji Kranj, ki je bila prva ladja s satelitsko navigacijo. Preplul sem pol sveta in si s tem izpolnil veliko otroško željo po spoznavanju novih krajev.
Zoran Stevanović: Želel sem postati pilot.
Igor Velov: Zdravnik.
7. Imate domače ljubljenčke?
Matjaž Rakovec: Imam psa – tibetanskega terierja, starega dve leti. Ime mu je Manu, kar po indijski mitologiji pomeni prvi človek, ustvarjen od boga.
Srečko Barbič: Po izgubi zlatega prinašalca Lakija imam zdaj eno leto starega zlatega prinašalca Tobija. Hčeri pravita, da je bil Laki, tako kot je zdaj Tobi, moj sin.
Aleksander Svetelj: Da, mačka in papigo.
Ivo Bajec: Imam zajčke, ki so še posebej v veselje mojima vnukinjama. Ko prideta na obisk, je njuna prva pot k zajcem.
Zoran Stevanović: Imam psa, aljaškega malamuta, mojega zvestega spremljevalca v gorah in muco Simbo.
Igor Velov: Trenutno ne.
8. Imate rajši Viki kremo ali Nutello?
Matjaž Rakovec: Nutello.
Srečko Barbič: Raje imam Nutello, čeprav bi v mladosti dal vse tudi za Viki kremo.
Aleksander Svetelj: Viki kremo.
Ivo Bajec: Za odgovor na to vprašanje sem potreboval strokovno pomoč mojih svetovalk za področje »sladko«, to sta moji vnukinji. Kot pravita, jima je bolj všeč Viki krema, čeprav se ne branita ne ene ne druge. Sumim, da je k njuni odločitvi pretehtala slika simpatičnega Indijančka na embalaži Viki kreme. Seveda tudi sam občasno »zmažem« kakšno palačinko, namazano z Viki kremo, še raje pa z doma narejeno marmelado.
Zoran Stevanović: Viki kremo.
Igor Velov: Izogibam se obeh.
9. Zaupajte nam šalo, ki vas je v zadnjem času najbolj nasmejala.
Matjaž Rakovec: Glede na to, da vozim električni avtomobil, sem se iskreno nasmejal naslednji šali: »Kaj imata skupnega električni avtomobil in driska? Pri obeh te je strah, da ne boš zdržal do doma.«
Srečko Barbič: Bog je delil mesta v Sloveniji. Dal je prvemu: »Ti brez vina ne moreš, tebi dam Maribor. Ti rad dobro ješ in piješ, tebi dam Novo gorico.« Tretjemu je rekel: »Ti znaš brati in pisati, tebi dam Ljubljano.« In tako je razdelil 211 občin. Vsi so se veselili, le eden je bil žalosten in objokan. Pa ga je vprašal: »Pa zakaj si žalosten?« Pravi: »Nič nisem dobil.« Bog se zamisli: »Uh, vse sem podelil. Kaj naj naredim?« In se domisli, ga prime čez rame in reče: »Tebi dam del svojega raja in to je Kranj.«
Aleksander Svetelj: Ponavljajoče se obljube na volitvah.
Ivo Bajec: Najbolj me je nasmejala šala šestletnega otroka, ki jo je pripovedoval svojim sošolcem pred začetkom verouka: Po cesti gresta dve žabi. Ena je imela preluknjan dežnik, druga pa celega. Katera žaba je bila bolj mokra? »Razmišljamo.« Odgovor: Nobena, ker ni deževalo.
Zoran Stevanović: Najbolj sem se nasmejal Rakovčevim ponovnim neizpolnjenim predvolilnim obljubam.
Igor Velov: Pri šestih otrocih je pestro in nasmejano vsak dan. Nazadnje me je nasmejal najmlajši triletnik.
10. Kdo je vaš vzornik in zakaj?
Matjaž Rakovec: Moj oče je moj največji vzornik, ker je delaven, pošten, izogiba se konfliktom, ljubi življenje in je še pri svojih 88 letih aktiven. Ureja vrt, kuha, hodi v naravo, predvsem pa obvlada pametno telefonijo.
Srečko Barbič: Roger Federer, ima vse. Ima talent, znanje, delaven, skromen, po drugi strani pa zna biti tudi vesel. Rad imam ljudi, ki z delom, s treningom, z odrekanjem nekaj dosežejo (Nejc Zaplotnik, zakonca Štremfelj, Vesna Fabjan, Anamarija Lampič … ).
Aleksander Svetelj: Nikola Tesla, vnaprej je predvidel zadeve in jih tudi izpeljal.
Ivo Bajec: Vzornikov si v življenju nisem postavljal. Imam svoja načela in vrednote, ki jih živim, in s tem želim biti vzor svojim najbližjim, še posebej otrokoma in vnukom.
Zoran Stevanović: Nigel Farage zaradi svoje konsistentnosti in retoričnih sposobnosti.
Igor Velov: Moja žena. Moj heroj in moj vzornik. Zato, ker o vsem dobro misli in je vedno nasmejana.
